10 uspešnih primerov genskih transformacij

Izraelski "Black Galaxy" paradižnik (foto via www.seedstec.com)

O gensko spremenjeni hrani nas mediji zasipavajo s številnimi alarmantnimi vestmi, zelo redko pa najdemo o tej vznemirljivi tematiki karkoli pozitivnega. Povsem na kratko spodaj navajamo 10 primerov genskih transformacij, za večino od njih najbrž še niste slišali. Obstajajo še mnoge druge, a za začetek menim, da bo dovolj.


1. Repnjakovec

2. Koruzni hrošč, koruzna vešča

3. Banane

4. Abiotski stres

5. Čebula, ob kateri ne jočemo

6. Zlati riž

7. Vijoličast paradižnik

8. Korenje, ki nas ščiti pred osteoporozo

9. Sojino olje za cvrtje

10. Arctic-apple

Repnjakovec
Repnjakovec

 

1. Repnjakovec

Je drobna plevelna vrsta, njegove gene najbolje poznamo. Ta mala rastlinica nam pomaga razumeti, kako se dedujejo številne lastnosti rastlin: suša, majhna potreba po dušiku, nizke temperature in zmrzovanje, visoke temperature, svetloba (naprimer zasenčenje), tolerantnost na UV, fotosintetska aktivnost, nizek pH in alimunij v tleh, visok pH, hitrost rasti, čas cvetenja, zelenost v času zrelosti, arhitektura rastline, fertilnost, velikost organov, oblika razrasti, debelina stebla, ozon, visok CO2, visok dušik, ogljik/dušik, morfologija semena, biotska odpornost, sestava: olja v semenih, proteinov v semenih, lignina, sterolov. Ko gene za navedene lastnosti odkrijemo v tej vrsti, jih uporabimo pri kmetijskih vrstah.

(foto: prof. dr. Franci Aco Celar)
(foto: prof. dr. Franci Aco Celar). Koruzni hrošč, koruzna vešča


Nazaj na vrh

2. Koruzni hrošč, koruzna vešča

GS sorte, ki prevladujejo na poljih, pretežno omogočajo lažjo pridelavo. V ta sklop sodijo tudi sorte odporne na škodljive žuželke, denimo koruzno veščo ali koruznega hrošča. Slednjega smo uvozili iz Amerike, kjer jim škodo delata še dve drugi vrsti hroščev. Vrtajo stebla in povzročajo poleganje. Ker pri nas odpornih sort nimamo, se z njim borimo predvsem s kolobarjenjem. Podobno velja za bombaž, kjer sodobne sorte omogočajo do 80% manj škropiv.

non-Bt cotton vs Bt cotton (foto via agbioforum.org)
non-Bt cotton vs Bt cotton (foto via agbioforum.org)


Nazaj na vrh

3. Banane

Banane so v mnogih krajih sveta glavni vir kalorij. Iz Ugande poročajo, da je njihova pridelava ogrožena, saj so se pojavile nove bolezni. Ugandski znanstveniki so uspešno uporabili gensko transformacijo, s katero so vstavili gen iz paprike, ki bolezen banan uspešno preprečuje.


Nazaj na vrh

4. Abiotski stres

Če so do zdaj na poljih prevladovale GS sorte odporne na škodljivce in izbrane herbicide, se nam kot kaže že kmalu obetajo sorte, odporne na abiotske strese. Že danes pridelujejo na zmrzal odporna evkaliptusova drevesa, uporabljajo jih v papirništvu. Pri vodilnih poljščinah že preizkušajo sorte, ki uspešno rastejo z manjšimi odmerki dušika in fosforja. Prve sorte, odpornejše na sušo, prihajajo na tržišče, obratno bo riž lahko bolje prenašal poplavna tla. Vse te lastnosti bodo omogočile okolju prijaznejšo pridelavo in lažje prilagajanje ekstremnim vremenskim pogojem.

Orhideje v zgornji vrsti imajo dodan gen iz riža, ki jim je omogočil preživeti nizke temperature.
Orhideje v zgornji vrsti imajo dodan gen iz riža, ki jim je omogočil preživeti nizke temperature.


Nazaj na vrh

5. Čebula, ob kateri ne jočemo

Raziskovalna skupina na Novi Zelandiji pod vodstvom dr. Colin Eadyja je že leta 2008 uspela pridobiti čebulo, ob rezanju katere se ne jočemo. Zanimivo, vstavitev enega samega gena, ki je preprečil delovanje encima v čebuli, katerega produkt povzroča solzenje, je povzročila dvoje: ob čebuli se ne solzimo, vsebuje pa tudi več zdravju  koristnih žveplo-vsebujočih snovi kot običajna.

(foto: Crystal Luxmore via Flickr)
(foto: Crystal Luxmore via Flickr)
Naslovnica revije Time, 31. julij 2000 (foto via time.com)
Naslovnica revije Time, 31. julij 2000 (foto via time.com)


Nazaj na vrh

6. Zlati riž

31. julija 2000 je naslovnico Time magazina krasil dr. Ingo Potrykus, Švicar ki je skupaj z Nemcem dr. Petrom Beyerjem proizvedel riž, ki za razliko od vseh ostalih vsebuje tudi provitamin A. Pomanjkanje tega vitamina najrevnejšim prebivalcem sveta hudi škodi. Ocenjujejo da pomanjkanje povzroči slepoto pri od 250.000 po pol miliona otrok, za še drugimi posledicami pa vsako leto umre do 2 miliona ljudi. Dosedanji ukrepi vitaminskih dodatkov v te revne kraje niso segli. Riža se je zaradi njegove barve prijel izraz Zlati riž. Raziskovalci, zdaj zbrani v mednarodnem inštitutu IRRI na Filipinih, so opravili že mnogo testov, s katerimi so dokazali, da že majhne količine riža zadoščajo ter da je riž vsestransko varen. Žal, tudi po zaslugi vandalizma »zelenih« aktivistov, riž še ni dosegel tistih, ki jim je namenjen. Povejmo še, da od leta 2011 obstoja tudi gensko spremenjen riž, ki vsebuje štirikrat več železa, oboje skupaj bi rešilo še več življenj.

Zlati riž (foto: International Rice Research Institute (IRRI) via Wikimedia)
Zlati riž (foto: International Rice Research Institute (IRRI) via Wikimedia)
Izraelski "Black Galaxy" paradižnik (foto via www.seedstec.com)
Izraelski “Black Galaxy” paradižnik (foto via www.seedstec.com)


Nazaj na vrh

7. Vijoličast paradižnik

Majhna angleška raziskovalna skupina je leta 2008 objavila študijo, ko je z prenosom gena iz okrasne rastline v paradižnik dosegla, da je ta tvoril antociane in bil posledično temno moder. Testirali so jih na miših in ugotovili, da jih branijo pred rakom. Zaradi statusa GSO teh paradižnikov ne morete kupiti. Lahko pa kupite podobne temno modre paradižnike, ki so rezulat kompleksnega medvrstnega križanja kolegov iz sosednje Italije. Kot kaže pri tem žlahtnitelji prav tekmujejo, saj so leta 2012 Izraelci sporočili, da so na trgu z novo sorto ‘Black Gallaxy‘ prehiteli Italijane.


Nazaj na vrh

8. Korenje, ki nas ščiti pred osteoporozo

Ameriška raziskovalna skupina je leta 2004 prenesla gen CAX1 iz repnjakovca v korenje, da je vsebovalo večjo količino organsko vezanega kalcija. V študiji iz leta 2008 so tako korenje preizkusili na miših in 30-ih prostovoljcih in ugotovili, da so ljudje prejeli za 42 % več kalcija iz testnega korenčka kot iz običajnega. Poskus je bil namenjen preprečevanju osteoporoze, poudarek pa je na njegovi biodosegljivosti v tarčnih tkivih.


Nazaj na vrh

9. Sojino olje za cvrtje

Z gensko transformacijo je uspelo dvema ameriškima podjetjema močno izboljšati sojino jedilno olje. Olje blagovne znamke Plenish trži DuPont. Zaradi vtišanja genov vsebuje malo poli-nenasičenih in mnogo mono-nenasičenih maščob, delež nasičenih maščobnih kislin pa je zmanjšan za 20%. Tako olje ima veliko stabilnost pri peki, kar pomeni, da ni potreben kemijski proces hidrogenacije, ki povzroča nezaželene trans- oblike maščob. Podobno zdravju ožilja namenjeno olje trži Monsanto. To so dosegli z vstavljenima genoma, ki omogočata tvorbo omega 3-maščobnih kislin. Podobno se sprostitvi v pridelavo približuje oljna ogrščica podjetja BASF, ki vsebuje pet genov, izoliranih iz morskih alg. Po paradižniku Flawr-sawr iz leta 1994 so to prvi proizvodi na tržišču, namenjeni neposredno potrošniku.


Nazaj na vrh

10. Arctic-apple

Jabolko porjavi, če ga prerežeš, zato zlasti krhlje prej pomočijo v antioksidante. Pod blagovno znamko ‘Arctic apple‘ so leta 2012 kanadski raziskovalci pričeli s sproščanjem dveh popularnih sort jabolk ‘Zlati delišes’ in ‘Granny Smith’, delajo pa še na sortah ‘Gala’ in ‘Fuji’. Nekatere sorte jabolk so to lastnost imele že prej, med njimi zadnja slovenska sorta ‘Majda’, nobena od njih pa ni bila komercialno močno uveljavljena. Namen teh raziskav pa je doseči prav to, torej preprečiti porjavenje najbolj priljubljenih sort. Velja podobno kot smo opisali pri čebuli, tudi tu ne gre za dodan gen, temveč za izključenje izražanja obstoječega.

(foto via www.ediblegardenproject.com)
(foto via www.ediblegardenproject.com)

 

Preberite tudi:

O žlahtnjenju rastlin in gensko spremenjeni hrani

Dr. Bohanec odgovarja na najpogostejša vprašanja in trditve, povezana z GSO

 

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja, tako do avtorja zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.

 

Več od Dr. Borut Bohanec

Mojih pet centov ob robu debat o odgovornosti medijev

“Sluzasta” Facebook in Twiter odločata o predsednikih držav ter o izstopih iz...
Beri dalje