MOJI MAMI (bralka T. svoji mami) Novo tisočletje stoji na štartu in čaka na znak. Pravijo, da naj bi človek v njem končno začel verjeti v dobrega in močnega človeka. Toda dobri in močni sta še vedno dva in oba sta že pri nas doma. Naš dom je dolina Samoumevnosti Brez rezervacije dobiš kosilo, Brez [...]
Arhiv za kategorijo: "Meta Poeta"
Najhitreje popravljeno
Komaj dopuščene, živeče na robu Naše tehnološke družbe, nas je bilo vedno treba reševati Na robu uničenja, kot junakinje v Orlandu Furiosu, Preden je prišel čas za nov začetek. V grmovju bi grmelo, kače bi šuštele, In Angelika na Ingresovi sliki je premišljevala o Barviti, a drobni pošasti poleg svojega palca, kot bi se spraševala, [...]
Opozorilo
OPOZORILO (Jenny Joseph, 1932, prevod Ifigenija Simonovič) Ko bom stara, bom nosila vijoličasto in rdeč klobuk, narobne barve in oblike. Pokojnino bom zapravila za žganje in poletne rokavice in satenaste sandale. Rekla bom, da nimamo za maslo. Sedla bom na pločnik, ko bom upehana. V trgovinah bom jedla, kar dajo zastonj, in sprožala bom alarme. [...]
Prekleti kadilci (Svetlana Makarovič)
Kako bi bil naš svet prijeten, kako bi nam bilo lepo, kako drugače bi živeli, ko bi kadilcev ne bilo. — Kako svobodno bi zajeli globoko v pljuča čisti zrak, če ne bi več sveta zastrupljal ta ubijalski gnus – tobak. — Blaginja bi se razcvetela in mir in sreča vsepovsod in v bratski se [...]
Pridte kdaj u Kočevje na pivo ;)
Vabilo za obisk začaranega mesta, srkanje piva pred kavarno, medtem ko zreš na Fridrihštajn in razmišljaš o nesrečni ljubezni in srečnih koncih. Nepozabno, primerno za vse! — E j, punce! in bejbe, dekleta, pa tud vsi fantje k niste teleta: če vam je dolgcajt kdaj v sivi Ljubljani in se vam ne da bit vsak [...]
Vabilo v rimah
Ni ga čez rimana vabila. Včasih so bolj, drugič manj duhovita. Zdi pa se, da jih je meseca maja še nekaj več kot ponavadi. V rimo ujeta so te dni številna vabila na obletnice mature, valete in srečanja kar tako. Ker, “kadar je maj, takrat na svetu so ljudje, ki vse noči prekrokajo in sami [...]
Wislawa Szymborska: Nekateri imajo radi poezijo
Nekateri – se pravi ne vsi. Niti ne večina vseh, temveč manjšina. Če ne štejem šol, kjer se mora, in samih pesnikov, bo teh oseb – kvečjemu dve na tisoč. Imajo radi – a radi imamo tudi juho z rezanci, radi imamo komplimente in modro barvo, radi imamo staro ovratno ruto, radi vztrajamo pri [...]