“Izdaja 10-letne dolarske obveznice v evrih je bila maja 2013, se pravi to je ta zadnja, za 10 bazičnih točk bolj ugodna, kot izdaja 10-letne dolarske obveznice v evrih oktobra 2012. Pa če se prav spomnim je bila tista zadnja zadolžitev, ki jo je izvedla vaša vlada, ena izmed bolj uspešnih nalog prejšnje vlade izvedena, tako je vsaj bila prodajana. Skratka, to zadolževanje je cenejše kot predzadnje zadolževanje.”

Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – izjava ne drži. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda debela laž.

ZADOLŽITVI REPUBLIKE SLOVENIJE, OKTOBER 2012 IN MAJ 2013

Podatki o prvi zadolžitvi oktobra 2012 so naslednji: RS (Republika Slovenija) je izdala desetletno obveznico v vrednosti 2,25 mrd USD s kuponsko obrestno mero 5,5 % (polletno izplačilo) in po prodajni ceni 98,491 %. Povpraševanja je bilo za malo manj kot 12 mrd USD. Ker je bila cena nižja od 100 % nominalne vrednosti, je bila efektivna kuponska obrestna mera (donosnost obveznice) višja, in sicer 5,7 % (v USD). Po valutni zamenjavi v evre (ker se RS ne želi izpostavljati valutnemu tveganju) je bila ta obrestna mera ugodnejša, in sicer 5,5 % (v EUR).

Podatki o drugi zadolžitvi maja 2013 pa: RS je izdala pet- in desetletno obveznico, prvo v višini 1 mrd USD in drugo v višini 2,5 mrd USD. Da ne bi mešali hrušk in jabolk (oziroma jabolk različnih vrst), bomo primerjali le desetletni obveznici, saj imata enaki ročnosti. Kuponska obrestna mera je znašala 5,85 % (polletno izplačilo), prodajna cena pa 98,884 % nominalne vrednosti. Povpraševanja po desetletni tranši je bilo za 12,4 mrd USD. Efektivna kuponska obrestna mera (donosnost obveznice) je po podatkih ministrstva znašala 6 % (v USD). Po valutni zamenjavi v evre je bila tudi ta obrestna mera ugodnejša, in sicer 5,45 % (v EUR).

Mag. Alenka Bratušek (foto: Stanko Gruden/STA via Wikimedia)

CENEJŠE, AMPAK …

Formalno gledano izjava premierke Bratušek torej drži. Nikakor sicer ne moremo govoriti o “bistveno bolj ugodna in cenejša kot tista iz časa prejšnje vlade RS”, razlika je 0,05 %. Res pa je, da bo za majsko zadolžitev RS plačevala efektivno obrestno mero, ki je nominalno nižja od obrestne mere za obveznico iz oktobra 2012.

Ob tem pa je treba opozoriti na nekaj dejstev, ki navedeno postavljajo v perspektivo dogajanj na finančnih trgih. Predvsem gre za dejstvo, da je bil pribitek izdanih obveznic nad ameriško državno obveznico maja 2013 precej višji kot oktobra 2012. Maja 2013 je znašal 437,4 bazičnih točk nad ameriško državno obveznico (MF v zgoraj omenjenem gradivu ne navaja na katero), oktobra 2012 pa je znašal 389,7 bazičnih točk nad ameriško državno obveznico (UST 1,625%, 15.8.2022). Ta razlika je bila več kot nevtralizirana z valutno zamenjavo. Razlogov za večjo razliko je lahko več, vse pa je praktično nemogoče kvantificirati in zato ostajajo le špekulacije, v katere pa se ne nameravamo spuščati (tudi ne primerjamo, po kakšni obrestni meri so se v tem času zadolževale druge države). Med razloge lahko sodijo: 1) ugoden vpliv najave operacij OMT g. Draghija malo pred oktobrsko izdajo obveznice, kar je verjetno znižalo pribitke, 2) aprilsko dogajanje na Cipru, nepremišljena izjava Jeroena Dijsselbloema, predsednika evroskupine 3) intervju Bratušek na CNN, 4) znižanje bonitetne ocene s strani agencije Moody’s med samo izdajo obveznice, 5) različna višina zadolžitve v obeh primerih …

NAŠA OCENA

Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek je v odgovoru poslancu Jožefu Horvatu (NSi) dejala, da je bilo majsko “zadolževanje cenejše kot predzadnje zadolževanje” (oktober 2012). Po analizi javno dostopnih podatkov izjava drži, majska zadolžitev (5,45 % v EUR) je bila cenejša kot oktobrska (5,5 % v EUR).

Raziskal in napisal: Meta preiskovalni urad (MPU)

Uredila: Nataša Briški

Področje: finance

Uporabljeni viri: 

Državni zbor RS, Evidenca magnetograma 14. redne seje (20. maj 2013)

Vlada RS, Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek v Državnem zboru: “Zadnja zadolžitev je bila za Slovenijo bistveno bolj ugodna in cenejša kot tista iz časa prejšnje vlade”

Ministrstvo za finance, Republika Slovenija izdala 10 letne referenčne obveznice v višini 2,25 milijarde ameriških dolarjev

Ministrstvo za finance, Dodatna pojasnila Ministrstva za finance glede izdaje USD obveznice RS

Ministrstvo za finance, Republika Slovenija izdala 5 in 10 letne obveznice v skupni višini 3,5 milijarde ameriških dolarjev

Reuters, After Cyprus, eurozone faces tough bank regime – Eurogroup head

Financial Times, Cyprus rescue signals new line on bailouts

CNN, Slovenian PM: We’ll fix our own problems

Več o projektu: Meta Analiza, predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si.

Projekt je podprla Ameriška ambasada v Ljubljani. “This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.”

(foto: Joãomagagnin via Flickr)

Sreda, 22. maj 2013

(Junakinja dneva je Miranda Hobbes, lik iz serije Seks v mestu. Igrala jo je  Cynthia Nixon.)

Soditi pravosodju – Simona Toplak, Finance

Ne me zafrkavat, spoštovani tožilci. Delo opravljate slabo. Mečete slabo luč na svoje dobre kolege, na policiste, na pravno varnost, poglabljate brezup državljanov.

Moja domovina je družina – Domen Mal, Slovenske novice (P)

Edino občutje, ki ga sicer gojim do te države kot politične tvorbe, je gnus.

Med pravom in pravico – Tanja Starič, Delo (P)
Primer Hilde Tovšak je primerljiv z radarji v Mariboru, ki so na koncu sprožili celo ljudsko vstajo.

Nepotrebne napake z resnimi posledicami - Sven Berdon, Dnevnik

Ali ali – Igor Pribac, Večer

V resnici se najpomembnejše politične odločitve za Slovenijo sprejemajo v Bruslju in ne v Ljubljani. S tem ni po sebi nič narobe. Narobe je, če se ne vedemo temu primerno.

Pismo iz Grčije: Čim več humanizma – Boštjan Videmšek, Delo
Bolj kot je v Grčiji hudo, bolj se grška levica pogreza v diktaturo malih narcizmov in tako (ne)posredno omogoča vzpon skrajne desnice.

Ne moremo si privoščiti, da ne bi ukrepali – Hannes Swoboda, Mojca Kleva Kekuš, Večer

Zdi se, da se vsi strinjamo le z enim: da denarja ni dovolj. Rešitve, kako do njega, pa so na različnih bregovih še vedno popolnoma različne

Domneva krivde – Miro Cerar, Dnevnik (P)

Zakaj pristajamo na domnevo krivde, četudi čutimo in mislimo, da vse skupaj še zdaleč ni preverjeno in dokazano? Zakaj tako pogosto dovoljujemo vsem tistim, ki zavestno in javno širijo mnoge neresnice, da to počnejo nemoteno?

Bosa noga – kostin mozeg blog

Ne moreš sestro, iz špičakov in štikl, pa direkt hop v japanke, bog te nima rad! Počakaj vsaj toliko, da se ti mal poravnajo prsti in zavzamejo prvoten normalen položaj.

“My marriage is going through a rough spot. I don’t have time to wax!” – Miranda Hobbes, Seks v mestu

20 Women Changing the World – American University

A brief history of trolls – The Daily Dot

Why is Europe so messed up? An illuminating history - John Cassidy, The New Yorker

2013 National Geographic Traveler Photo Contest (42 photos) - The Atlantic

Junakinje rokovnika Zavest 2013 so izbrale Marjetka Krapež, Tanja Radež in Zora Stančič. Objavljene so v rokovniku, ki ga je izdal Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana. Hvala!

Kulturno društvo prostorRož že drugo leto nadaljuje s Trubarjevo zeleno tržnico, ki je zaradi lanskoletnih pozitivnih odzivov še bolj bogata in pisana. V sodelovanju z mestno občino Ljubljana,Turizmom Ljubljana, Inštitutom za trajnostni razvoj – ITR, zvezo Biodar, lastniki lokalov in trgovin ter slovenskimi kmetovalci bo tržnica potekala v maju, juniju, juliju, avgustu, septembru in oktobru, vsako sredo od 12. ure do 19. ure na Trubarjevi cesti v Ljubljani.

(foto: Dijana Vukojević)

Da bi omogočili dostop do okusne, ekološko pridelane hrane tudi tistim, ki ne morejo ujeti mestne tržnice, bo zelena tržnica, ki jo v sodelovanju z lokali in trgovinami na Trubarjevi prirejamo kot dogodek Ulica se predstavi, oaza dogajanja sredi mestnega vrveža. Obiskovalci lahko kupijo kvalitetno ekološko hrano slovenskih kmetovalcev in se udeležijo pestrega dogajanja na ulici.

(foto: Dijana Vukojević)

Ulica se predstavi!

Trubarjeva cesta ima živahno preteklost, ki se je tekom let izgubila, postala je prehodna ulica, po kateri ljudje le hitijo v mesto in nazaj. S svojo raznovrstno ponudbo želijo tudi lastniki lokalov in trgovin opozoriti nase, zato prirejajo v sklopu Trubarjeve zelene tržnice vzporedne dogodke z imenom Ulica se predstavi! Obiskovalci si lahko ogledajo skejt tekmovanje, poslušajo ulične glasbenike, zavijejo na filmski večer, unovčijo kakšen popust ali ugodnost, poskrbljeno bo pa tudi za najmlajše in tiste, ki so radovedni gurmani.

(foto: Dijana Vukojević)

Urbana oprema od Prešernovega trga do tovarne Rog

Da bi Trubarjeva cesta še dodatno pritegnila obiskovalce, so se lastniki lokalov in trgovin skupaj s kolektivom prostoRož v času Trubarjeve tržnice odločili postaviti urbano opremo, ki bo opozarjala na enotno dogajanje na Trubarjevi cesti.

(foto: Dijana Vukojević)

Kako smo začeli?

Lansko poletje so nas lokali s Trubarjeve povabili, da pripravimo predlog oživitve ulice. V sodelovanju z lokali in ob podpori MOL smo tako pripravili predlog dodajanja urbane opreme in programa. Izkazalo se je, da je predlagana ekološka tržnica, ki se je tedensko odvijala lansko jesen in zimo, prava dodatna vsebina, ki na ulico privabi številne obiskovalce. Ob dodani urbani opremi, je tako ulica dobila novo podobo in zaživela kot prijeten prostor srečevanja, nakupov. Letos smo program in opremo še nadgradili.

Pogled na Trubarjevo v Ljubljani

Torek, 21. maj 2013

(Junakinja dneva je Elaine Benes, lik iz ameriške TV nanizanke Seinfeld (1989-1998). Igrala jo je Julia Louis-Dreyfus, ki je bila za vlogo večkrat nagrajena.)

Zapisi iz močvirja: Gardisti in Murina obleka na Dinersove obroke - Marko Radmilovič, Val202

Tajkun na begu - Tanja Starič, Delo
Tovšakova je vzorčni primer zablod slovenske tranzicije.

Bližnjica do naslednjega kroga – Vojko Flegar, Dnevnik (P)

Da ima Slovenija “javni servis”, kakršnega ima, (pre)dragega za kakovost ponujenih storitev, ni le problem javnega sektorja in se ga ne da rešiti zgolj z znižanjem plač.

Od zaupanja do podpore – Marko Pečauer, Delo (P)
Mimo javnosti ali brez nje ne more uspeti noben spopad s krizo.

Janez Janša: V zadevi Patria je bil zagotovo podkupljen Cekuta – Planet TV via siol.net

Nujna bo operacija – Erika Repovž, Delo
Gospodarstvo bo treba odpreti za tujce, ki bodo pripravljeni ustvarjati nova delovna mesta.

Upravljalci skrivnostnega stroja – Tanja Lesničar Pučko, Dnevnik (P)

Davčne oaze niso le finančni raj, tam vlada tudi vsesplošno planetarno prijateljstvo: krvavi diktator Mugabe je na primer denar spravljal na varno s pomočjo tajske ministrice.

Nič novega v deželi šentflorjanski – Marko Možina, Svetioce blog

Iskanje novih priložnosti – Vesna Tomaževič, Finance

Noč oživljenih mrtvecev – Denis Kuljiš, Večer

Brez vsega drugega je mogoče preživeti v politiki – brez poštenosti, časti, celo brez pameti. Toda v trenutku, ko za občinstvo nisi več lik v politični drami, marveč le slab igralec, si gotov.

Sunita Williams: Spet si želim v vesolje, a moram počakati, da pridem na vrsto – Igor E. bergant, RTV SLO via MMC

Junakinje rokovnika Zavest 2013 so izbrale Marjetka Krapež, Tanja Radež in Zora Stančič. Objavljene so v rokovniku, ki ga je izdal Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana. Hvala!

Mag. Iztok Seljak (foto via Finance)

Avtor: mag. Iztok Seljak, predsednik poslovnega odbora Hidria d.d., l. 2012 ga je mednarodna žirija v Sarajevu izbrala za najboljšega menedžerja JV in Srednje Evrope.

Sedanja globalna kriza nikakor ni samo cikličen pojav. Gre za začetek konca enega dolgega obdobja človeške zgodovine, za prelom dosedanje okrog 500-letne paradigme razvoja naše civilizacije, ki temelji na podmeni kopičenja materialnega in finančnega bogastva. To je doseglo svoje meje in nadaljnega razvoja ne dovoljuje več. Meje mu postavljajo omejeni naravni resursi in nujnost prehoda iz dosedanje ogljično bazirane družbe.

Svet rabi novo gospodarsko vizijo. Smo v obdobju popolnega redefiniranja osnovnih konceptov, na katerih je počivala človeška družba zadnjih 500 let. Ne gre samo za manjše popravke, izboljšave ali prilagoditve, v osnovi gre za drug koncept. Njegove pojavne oblike se intenzivirajo, zgoščujejo, njihova frekvenca se hitro povečuje, počivajo na ekoloških megatrendih, ki morajo rešiti našo civilizacijo in tozadevnih velikih inovacijah, ki bodo namesto vojn za nafto, vodo in še kaj, pomenile tudi ponovno rast in razvoj v novih, za planet in človeštvo sprejemljivih okvirjih. Gre za novo dobo obnovljivih virov v energetiki, za decentralizirano proizvodnjo energije, tako kot je danes decentraliziran internet, za zelo pomembno vprašanje hranjenja oz. hranilnikov energije, prehod na električno mobilnost, pa nadaljnji skokovit razvoj interneta kot živčevja novega sistema, ki bo povezoval vse nove elemente v smiselno celoto.

Očitno smo v obdobju nove renesanse, ki pomeni nov razcvet. Imamo privilegij, da živimo v tem obdobju in tudi v Sloveniji moramo in bomo pokazali, da smo ga vredni. Na podlagi nove vizije, ki jo bomo skupaj definirali, moramo dati svoj ustrezen prispevek. V Sloveniji smo okrog 15 let znali skupaj sanjati pozitivne sanje in jih uresničevati. Zakaj smo to znali, zakaj ne več in kako jih bomo spet? Od osamosvojitve leta 1991 pa tja do leta 2005 so nam moč dajali veliki cilji: vstop v EU, vstop v euro območje, vstop v NATO …, in znali smo jih uresničiti. V trenutku, ko smo tako velike cilje dosegli, novih pa nismo definirali, smo dobesedno izgubili tla pod nogami in po letu 2006 smo začeli tavati in še kar tavamo, sami sebi smo postali odveč. Predvsem zato, ker že kakšnih pet let nimamo več pravih sanj, z njimi smo izgubili tudi vrednote, potrebne za njihovo uresničevanje.

Zdaj moramo skupaj ponovno, tako kot naši športniki, znati ciljati na vrh in ga doseči, znati moramo jokati ob srebrni medalji na svetovnem prvenstvu, ne zaradi sreče, temveč zaradi bolečine, ker nismo zlati, ko pa smo tega vendar sposobni. Naš cilj, naša vizija, mora biti preboj med najbolj razvite družbe in gospodarstva na svetu. Že danes po inovativnosti sodimo med 20 najboljših držav, torej med 10 % najbolj razvitih držav na segmentu inovacij, in takšna vizija je sicer zahtevna, a tudi uresničljiva. Takšna jasna vizija bo opredelila tudi željeno, potrebno in dopustno ravnanje posameznikov, skupin, strank, celotne družbe. Naše poslanstvo je, da z nam lastno srčnostjo, sproščenostjo, kreativnostjo in inovativnostjo bistveno doprinesemo k rasti kvalitete življenja ljudi na planetu. Zato moramo naša razmišljanja nadgraditi, na tej podlagi izbrati ključne sestavine naše vizije in jih v naslednjem krogu nadgraditi in dokončno oblikovati v nacionalni konsenz glede naše prihodnosti, istočasno pa jih komunicirati z vsemi Slovenci in biti odprti za njihove predloge in razmišljanja. Od tu naprej sledi oblikovanje strategije in taktike za uresničitev vizije, ki mora biti delo slovenske vlade in vlad, ne glede na njihovo politično barvo, in ključna osnova za presojanje o njihovi uspešnosti.

Mi moramo ponovno znati sanjati o boljši prihodnosti in moramo znati te sanje tudi uresničevati. To smo dolžni sebi in našim zanamcem.

P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorja zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork. 

(Junakinja dneva je Beatrix Kiddo, lik iz serije filmov Kill Bill, ki jih je režiral Quentin Tarantino. Igrala jo je Uma Thurman.)

One funeral at a time ali Slovenija se bo razvijala z vsakim pogrebom - Sandra Damijan, damijan blog

Naša kritična prelomna točka se bo zgodila šele, ko bo »poslovni model« sedanjih elit bankrotiral. Ko bodo bankrotirale vzpostavljene »plenilske institucije«.

V zanki politične realnosti - Tanja Starič, Delo (P)
Pri odločanju o fiskalnem pravilu premierka nima veliko manevrskega prostora.

Socialisti na pohodu – Janez Šušteršič, Finance

Svoji na svojem – Aleš Čar, Dnevnik (P)

Začeli smo ugotavljati, da stranke igrajo le formalno igro medsebojnega nadzora, saj rezultatov ne uporabljajo za čiščenje javnega prostora, ampak za medsebojno izsiljevanje.

Evrovizija, že pozabljena. – Irena Jenko, Irena Sirena blog

“I am gonna ask you questions. And every time you don’t give me answers, I’m gonna cut something off. And I promise you, they will be things you will miss.” Beatrix Kiddo/Black Mamba

(foto: brtsergio via Flickr)

Junakinje rokovnika Zavest 2013 so izbrale Marjetka Krapež, Tanja Radež in Zora Stančič. Objavljene so v rokovniku, ki ga je izdal Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana. Hvala!

Marijana Podhraški (foto: osebni arhiv)

Avtorica: Marijana Podhraški, svobodna novinarka, urednica bloga thegypsychronicles.net in sodelavka organizacije Our Humanity Matters, s sedežem v New Yorku. 

Zaradi vojne na območju nekdanje Jugoslavije in v vseh letih od takrat do danes se je na Balkanu pojavilo velikansko število mednarodnih humanitarnih in socialnih programov pomoči najrazličnejšim prizadetim skupinam prebivalcev. Sama sem bila v začetku devetdesetih, še med študijem v Ljubljani, prostovoljka v nekaterih nevladnih organizacijah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki so nudile pomoč v begunskih zbirnih centrih. Šlo je za spontan odziv.

Zaradi nabranih izkušenj v tako imenovanem “humanitarnem sektorju” se mi je kasneje ponudila priložnost koordiniranja programa za manjšinjsko izobraževanje v Makedoniji in na Kosovu, financiranega s strani svetovnega filantropa Georgea Sorosa. Program je bil namenjen romskim prebivalcem oziroma romskim otrokom, omogočil pa naj bi njihovo lažje vključevanje v tamkajšnji večinski šolski sistem. Delu sem se predala več kot stoprocentno, saj sem z vsem srcem verjela in še danes verjamem, da je “ izobrazba tisto najmočnejše orožje, s katerim lahko spreminjamo svet.” (Nelson Mandela)

Razdeljevanje šolskih knjig (foto: osebni arhiv Marijane Podhraški)

Moji sodelavci in sodelavke so bili tako lokalci kot “internacionalci”, kot smo jim rekli, čeprav sem tudi sama bolj sodila med slednje. Praviloma sem po ves dan preživela na terenu v romskem naselju ob reki Vardar, popoldan pa v naši alternativni šoli, kamor so prihajali otroci vseh starosti, od tistih redkih, ki so v državno šolo že hodili in so potrebovali dopolnilni pouk, do tistih, ki so čez dan beračili po mestu in šole še nikoli niso videli od znotraj. Njihovi starši so me debelo gledali in spraševali, zakaj to počnemo in kaj se toliko trudimo, raje nam pomagajte do stanovanj in služb, so govorili. Bilo je tudi veliko takih, ki so vsakodnevno lobirali pri meni, da bi jim preko organizacije zrihtala to in ono, saj imam vendarle dostop do “Amerikancev”, otroci pa tako in tako v državne šole nočejo hoditi, ker jih učiteljice tam zatirajo in ponižujejo. Pa tudi sicer, da so jim bolj potrebni doma pri skrbi za mlajše brate in sestre ali pri zbiranju odpadnega materiala po mesta, ki so ga za nekaj makedonskih denarjev prodajali na mestnem odpadu. A kljub temu je število staršev, ki so v programu videli boljšo prihodnost za svoje otroke, iz dneva v dan naraščalo.

V Skopje sem prišla leta 2004 in tam ostala tri leta. Po domače povedano mi je projekt zlezel pod kožo, mnogi otroci so v programu skozi igro, ples, risanke in barvanke, lutkovne predstave, obiske parkov in otroških festivalov doživeli vsaj nekaj otroštva. Druga plat zgodbe, kruta revščina in izključenost Romov iz družbe, pa je od samega začetka neusmiljeno najedala vsak milimeter napredka programa in nas vedno znova vračala na začetno točko.

(foto: osebni arhiv Marijane Podhraški)

Mnogi so me prosili za denar. Matere, ki morajo nahraniti kar nekaj lačnih ust, brezposelni moški na robu obupa, ki so pred razpadajočimi barakami po cele dneve igrali karte, napol goli otroci, ki so hrepeneli po tablici čokolade iz trgovine čez cesto … Dobivala sem ženitne ponudbe, vabila za sodelovanje pri ilegalnem prevozu ljudi čez mejo, tudi skrite prošnje, da bi k sebi vzela kakšnega od njihovih otrok. Hudo mi je bilo poslušati otroke, da v šolo prihajajo lačni … Vse  tovrstne prošnje sem večinoma razumela, saj sem iz dneva v dan gledala, kako živijo. Poleg tega sem bila v njihovih očeh iz priviligiranega sloja prebivalstva, moje življenje je bilo za njih popolno – stanovanje v centru mesta, prenosni računalnik, celo lastni šofer, ki nam je bil na voljo za prevoz v nujnih primerih, potovanja sem in tja po državi, večerje v restavracijah … Humanitarne delavce kot sem bila jaz, so leta in leta videvali priti in oditi, oni pa so ostajali na istem, boljšega življenja za njih niti ni bilo na obzorju. “Bi imela ti službo, če ne bi bil jaz reven,” mi je užaljeno zabrusil najstnik, katerega želje nekega dne nisem mogla uslišati.

(foto: osebni arhiv Marijane Podhraški)

No, pa smo tam in kaj sploh reči? Še posebej potem, ko sem v treh letih spoznala preveč “humanitarcev”, ki so za svoje delo dobivali vrtoglave plače, v času svojega bivanja v Makedoniji ali na Kosovu v najvišjem slogu prepotovali ves Balkan in tudi Evropo, večino časa presedeli v udobnih pisarnah ali avtomobilih, se zabavali v prestižnih lokalih, ki so znani kot lokali, namenjeni le tujcem, in se šopirili  s svojim vznemirljivim mednarodnim slogom življenja, ki ga doma nikoli ne bi imeli. Pa vsekakor tudi veliko takih, ki so bili popolnoma predani delu in so verjeli, da bodo lahko kaj spremenili na bolje. Ne bom nikoli pozabila vzdihovanja in navdušenja gospa na eni od mednarodnih konferenc, na kateri sem prisostvovala, ko sem pripovedovala o svojem delu v revnem romskem naselju. Ena od njih mi je rekla: “Veste, to je zelo pomembna stopnička na vaši karierni poti.” 

En korak naprej, tri nazaj, tega sem se pri svojem delu navadila. Nemoči za korenito spreminjanje stvari tudi. Slabše mi je šlo od rok nošenje bremena, da smo humanitarci v večini videni kot navadni profiterji. Program žal ni preživel, saj so se zaradi groženj mestnih oblasti, da bodo romsko naselje dokončno porušili, številne družine razselile po drugih romskih naseljih ali mahalah, število otrok v programu je začelo upadati in finančna sredstva so usahnila. Enako kot v šovbiznisu, ko televizijskemu šovu pade gledanost in ga šefi ugasnejo. In če si “humanitarec profesionalec”, greš tudi ti za denarjem, na drug program, v novo državo, ki rabi mednarodno humanitarno pomoč.

(umetnik: Eugene de Blaas, 1843–1932)

Dragi moj Josip!

Ne vem, če te smem še tikati. Sicer si me obiskal vsaj vsako nedeljo; če si bil pa zadržan, si mi poslal nekaj vrstic. Zdaj pa že tri tedne o tebi ne sledu ne tiru. Dragi Josip, kaj si hočem o tem misliti? Ali me ne ljubiš več? Grozna dvomba mi razjeda srce! Morda si bolan in mi ne moreš pisati? Oglasi se vendar! Hotela bi te sama obiskati, ko bi se jezikov ne bala, ker veš, da se to ne spodobi. Piši mi torej kmalu, kaj misliš in kako se imaš! Če mogoče, pa sem pridi v naročje tvoje te ljubeče Ljudmile.

Draga Ljudmila

Tvoje pismo sem prejel in reči moram, da sem postal nekako otožen po njem. Da že tri tedne nisem bil pri Vas, to ima svoje uzroke, ki ti jih ne bom skrival. Zdelo se mi je, da si zadnje čase nekaj hladna postala proti meni. Spominjala se boš, kako sem te moral prositi prej, da sem dobil od tebe lahen poljub. Ker sem torej mislil, da sem ti morda že nadležen postal, kazalo mi ni druzega ko izostati, da ti pustim prejšnjo svobodo. Iz tvojega pisma pa razvidim, da me še vedno ljubiš in to mi je drago in ljubo. Pred nedeljo veš, da nimam časa. V nedeljo popoludne pa te hočem počakati ob dveh na cesti v Kranj. Šla bova potem v gostilno k Juriju, da se dogovoriva, če ti je drago. Mislim, da sva kriva oba, da se bova lahko sporazumela. Za pokoro mi moraš dati dvajset poljubov mesto enega in potem bom zopet ves tvoj, Josip.

Vir: Zbirka ljubimskih in snubilnih pisem. Po raznih vzgledih sestavil F. H. (Sedmi natis). V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 1901. (III. del, Pisma nesrečne ljubezni)

Iz serije majskih ljubezenskih pisem: 

Nauk za spisovanje ljubimskih in snubilnih pisem

Mlad mož piše vprvič gospodičini, ki se mu je prikupila.

Mlad mož razkrije deklici svojo ljubezen

Vojak piše nevesti

Tomaž Bešter (foto: osebni arhiv)

Avtor: Tomaž Bešter, bralec, bibliotekar, iščoč navdiha v filozofiji, avtor bloga Kon-teksti, na Twitterju ga najdete pod @tbesther.

Pravljice. Ko sem bil majhen in je bilo branje še nedosegljiv cilj, sem jih z veseljem in strahom poslušal pri babici. In seveda so nekatere, za katere se mi zdi, da jih poznam od vedno. Med temi so mnoge od bratov Grimm. A k redkokateri sem se tolikokrat vrnil in pomislil nanjo, kot na Rdečo kapico. Tudi po tem, ko sem se naučil brati.

Rdeča kapica je bila vedno nekoliko drugačna. Mnoge druge so imele premalo ovinkov in so bile tam le zato, da so ti starši preko pravljice spotoma naučili kako prikladno modrost. Pri Rdeči kapici tega ni. Videl sem jo najprej kot pogumno malo dekle, ki se je pogovarjalo z volkom; malo kasneje sem jo videl kot upornico, ki ne bo naredila tako, kot so ji mati naročili; še kasneje kot nekoga, ki bo za babico napravil vse, čeprav v njeno škodo. Danes to zgodbo berem kot opomin na vsesplošno obsedenost z racionalnim, tehtajočim, premišljenim odločanjem, ki v podstati vsebuje neskončno nadutost pogleda na svet okoli nas, v katerem se vedno lahko neprijetnostim izognemo le s pametnimi odločitvami in posluhom do navodil. To slednje je le resnična pravljica, ki ji Rdeča kapica napoveduje vojno. Lahko si tudi upornik, lahko se ravnaš tudi po intuiciji, lahko se volka tudi NE bojiš. In kljub temu preživiš. Lahko imaš srečo. Lahko se izmažeš kljub temu. Ali prav zaradi tega. Rdeča kapica je sicer majhna, pridna in nedolžna, a hkrati tudi moj neprebojni zapik pred pretirano lepoto pametnega življenja.

Zato bom svojima tamalima z veseljem velikokrat povedal in prebral Grimmovo Rdečo kapico. Prej in večkrat kot marsikatero drugo.

Junakinja tedna je bila Rdeča kapica, pravljica bratov Grimm. Na spodnjih povezavah si lahko privoščite članke, ki ste jih v Meta Priporoča morda spregledali ta teden. 

Junakinje rokovnika Zavest 2013 so izbrale Marjetka Krapež, Tanja Radež in Zora Stančič. Objavljene so v rokovniku, ki ga je izdal Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana. Hvala!

(foto: sbfreak94 via deviantart.com)

Petek, 17. maj 2013

(Junakinja tedna je Rdeča kapica, pravljica bratov Grimm)

Patriarhi niso večni – Dejan Steinbuch, Finance

Nadomestilo – Žiga Turk, blog Čas-opis

Podtika se mi kup očitkov, ki sploh niso resnični. Nobeno nadomestilo tega ne mora plačati. Niti nima nadomestilo s tem nobene zveze.

K političnemu – Grega repovž, Mladina

Kdaj nam bodo upniki zaplenili falcona? – Črt Kostevc, Dnevnik (P)

Nič več pod preprogo – Milena Zupanič, Delo (P)
Če bodo zdravnike, ki se ne bojijo javno opozarjati, utišali, bo to zadnji znak, da je naše države konec.

Končno na pravem mestu – Matej Makarovič, Večer

Svetilnik korupcije – Igor Mekina, Večer

Namesto da bi nam politiki bili za zgled, mlatijo prazno slamo in nam prodajajo pravljice, kako bomo že kmalu “najboljši”.

Pozdrav iz Mälmoja malo drugače - Natalija Gorščak, MMC RTV SLO

Na Švedskem ni vse rožnato, tudi ni rožnato v Švici, o kateri sem pisala zadnjič, vendar ko reformiramo slovensko zakonodajo in s tem tudi družbo, bi se morali ozirati po pozitivnih praksah.

Če živiš v Trstu, je lahko bolje že na drugi strani zaliva – Peter Verč, Primorske novice

Črnogorci, Rusi, milijoni – Balša Brković, Finance

Danes v Črni gori izhaja nekaj časopisov v ruščini, v dveh, treh primorskih mestecih imajo tudi ruske oddelke v šolah. Videti je, da se ruske imperialne sanje o »izhodu na topla morja« uresničujejo prav prek Črne gore.

Obamova drama – Andrej Brstovšek, Dnevnik (P)

Za zdaj ni videti, da bi se iz Obamove pištole kadilo, toda afere lahko ogrozijo njegove ambicije, da v drugem mandatu doma doseže kaj otipljivega.

Poseben dan – Urška Golob, blog Prav posebna mama

Moj mali učitelj … Naučil si me, da moje srce prenese precej več bolečine, kot sem si jo kadarkoli lahko predstavljala. A hkrati v sebi nosi še več ljubezni.

Kar vprašaj! A pazi. Utegneš dobiti odgovor … – kostin mozeg blog

Naslednjič, ko me bo kdo vprašal kako da sem, ga bom posedel za debeli dve uri nekam na kako škarpo in mu do potankosti razložil kako sem.

10 dnevni post s sadno zelenjavnimi sokovi – DB, blog Moj svet kuhanja in priprave sladic

Inteligentna video analitika in varstvo osebnih podatkov – smernice Informacijskega pooblaščenca

RDEČA KAPICA

“Za vselej smo se ga znebili!” je z olajšanjem rekel lovec. Rdeča kapica je odvila potico in postavila steklenico z vinom na mizo. Segli so po dobrotah in se krepčali. Celo babici so se počasi vračale moči – po prestanem strahu in temni ječi v volkovem trebuhu. (Velika knjiga pravljic, DZS, 1999)

Tko u školskoj knjizi svoju povist piše… - Boris Dežulović, Peščanik

Success Is A Sexually Transmitted Disease – James Altucher, Thought Catalog

Could an app replicate the placebo effect? – The Verge
New research shows deception isn’t needed to induce healing effects with fake meds

National flags made from the country’s traditional foods (18 Photos) - The Chive

Junakinje rokovnika Zavest 2013 so izbrale Marjetka Krapež, Tanja Radež in Zora Stančič. Objavljene so v rokovniku, ki ga je izdal Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana. Hvala!