Slovenski narod (1868 – 1943), vir: Univerzitetna knjižnica Maribor

Kupi se malo rabljena napol pokrita kočija za enega konja. Kranj, hotel Nova pošta.

Dijaki iz boljše rodbine se sprejmejo na stanovanje in hrano v boljši hiši. Naslov pove upravništvo “Slovenskega Naroda”.

Učenca iz poštene hiše, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj trgovino mešanega blaga. Naslov pove upravništvo “Slovenskega Naroda”.

V lepo, zračno stanovanje, z novo opravo se sprejmejo štirje gg. prostovoljci ali dijaki s hrano ali brez nje. Cena povsem nizka. Bližina nove gimnazije ali vojašnice 27. polka.

Laščina po najnovejši ter jako lahko metodi se bode poučevala s prvim oktobrom dalje. Poučuje se gramatika, literatura in konverzija. Pri dovoljnem številu napravi se tudi konverzacijski kurz. Vse natančneje se poizve dotlej v trgovini Drenik v Zvezdi.

Vajenca išče večja trgovina na Dolenjskem. Ponudbe na upravništvo “Slovenskega Naroda”.

Učenec star 14 let, zmožen slov. in nem. jezika se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. D. Repe na Bledu.

Povodom začetka šole! Priporočam za dečke: srajce, spodnje hlače, majice, nogavice, ovratnike, zapestnice, naramnice, kravate, žepne rute, rokavice, čepice, milo, ščetke za obleko, glave in zobe. Priporočam za deklice: srajce, hlače, spodnja krila, predpasnike, nogavice, rokavice, majice, podveze, žepne rute, športne čepice, trakove, pasove, kravate, ovratnike, moderce, torbice, glavnike, ščetke in milo. P. Magdić modna trgovina, Ljubljana, Prešernove ulice 7.

Lusitania v njujorškem pristanišču leta 1907

Samo 6 dni Havre-New York. Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Basel, Paris, Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine samo Ed. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana Dunajska cesta 18 Ljubljana v novi hiši “Kmetske posojilnice”, nasproti gostilne pri “Figovcu”.

Dve gospodični se sprejemajo na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi klavir. Gosposke ulice št. 4, I. nadstr. desno.

Gospodična s trgovskim kurzom, vešča stenografije in pisanja na stroju, išče primerne službe. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na Alojzija Pogačnika, Miklošičeva cesta št. 6.

Gospica, ki je že nekoliko privajena trgovine želi službe kot blagajničarka ali prodajalka s primerno mesečno plačo. Ponudbe na upravništvo “Slovenskega Naroda”.

Kavarna “Leon” v Ljubljani na Starem trgu št. 30 vsak torek, sredo in četrtek soboto in nedeljo vso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnik.

Mihael Oblak stavbni mizarski mojster se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela.

spoved

Proračuni na zahtevanje zastonj.

(saj ni res, pa je) Dnevne vesti - Včasih je spoved le dobra. Neki francoski občinski tajnik in njegova žena sta šla skupaj k spovedi. Najprej je prišla na vrsto žena. Med spovedovanjem je duhovnik tako trdno zaspal, da ga glasno pokašljevanje presenečene ženske ni zbudilo. Zapustila je spovednico, nakar je pristopil mož, ki se je najprej tako glasno useknil, da se je spovednik prebudil. Ker je že bilo mračno, ni spoznal spremembe, temveč je dobrohotno rekel: “Le nadaljuj, draga hčerka. Rekli ste, da ste svojemu možu večkrat prelomili zakonsko zvestobo.” Kakor bi ga pičil gad, je odskočil mož, poiskal svojo pobožno zakonsko polovico ter najbrže nadaljeval izpoved doma.

P.S. Tekst je prepisan iz Slovenskega naroda, 208. številka. V Ljubljani, v ponedeljek 9. septembra 1907. XI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K [...]. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K. – Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. (vir: Digitalna knjižnica Slovenije)

Strah levice pred zmago na volitvah – Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnik (P)

Čigava je grška tragedija – Damijan Slabe, Delo (P)

Zakaj Nemčija potrebuje Grčijo? – Jože P. Damijan, damijan blog

Leteči cirkus Dušana Črnigoja - Jaka Elikan, Finance

Odrešilna tehnologija – Matjaž Ropret, Delo (P)

Kako prijavim pošiljatelja spama – nezaželene elektronske pošte! – Roni Kordiš, Had blog

Kvasovke – blog Enejev prostor

Kupi me!, dokumentarni film (video 47:33) – Televizija Slovenija

The Greek people now face a stark choice: in or out? – Timothy Garton Ash, The Guardian

Finding a Way out of the Crisis – Growth and Employment in Europe - Sigmar Gabriel, Frank-Walter Steinmeier, Peer Steinbrueck, Social Europe Journal

Facebook: The Ultimate Dot-Com – John Cassidy, New Yorker

Flipboard + public radio could be a killer combo – Andrew Phelps, Nieman Journalism Lab

10 Redundant Ideas for Kids Born Today – Russell Buckley, Mobhappy

Dneve je poimenovala Marjetka Krapež, prevod Samo Vrtačnik. Objavljeni so v rokovniku, ki ga je izdal Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana.

Mladen Prajdić

1. Kdo si in kaj počneš?

Sem Mladen Prajdić, zase pa pravim, da sem profesionalni geek. To pomeni, da sta mi hobi in služba eno in isto, in, kot zvem iz pogovorov, sem eden redkih ljudi, ki lahko reče, da uživa hoditi v službo in nima nič proti ponedeljkom. Ukvarjam se predvsem z Microsoftovimi tehnologijami, veliko predavam v Sloveniji in tujini ter pomagam ljudem reševati različne probleme na forumih in v živo. Sem soavtor dveh knjig, pišem blog, razvijam pa tudi izjemno popularen zastonjski programček imenovan SSMS Tools Pack, ki pomaga administratorjem in razvijalcem baz pri vsakodnevnim opravilih. Diplomiral sem na Fakulteti za elektrotehniko, na malce neznani in eksotični smeri imenovani Kibernetika v medicini. Terminatorji pa to . Smo se pa tam naučili cel kup zanimivih stvari, od biologije, kemije do transformatorjev in grajenja vezij iz nič. Najbolj zanimivo je bilo, ko smo morali narediti EKG napravo od začetka in jo potem preiskusiti na sebi. Potem imaš zelo dobro motivacijo, da se ne zmotiš pri načrtu vezja že v osnovi. V prostem času rad preberem kako dobro knjigo, skočim na kako uro aikida, sem pa tudi velik ljubitelj biljarda in zabavne družbe.

2. Kakšno strojno opremo uporabljaš?

Uporabljam nekaj let star PC, z 8 GB RAMa, IntelProcessor Core 2 Duo E8500 procesorjem in iPad čisto prve generacije. Ugotovil sem, da ne potrebujem smartphone-a, zato sem ponosni lastnik stare Nokie 6151. Tako lahko rečem, da ko sem offline, sem offline. Je pa prav zabavno biti v družbi, kjer si edini, ki ne tvita, ker tvoj telefon tega ne zmore .

3. In kakšno programsko?

Windows 7 64 bit. Za razvoj uporabljam Visual Studio 2010 in SQL Server Management Studio 2012. Razvijam v programskih jezikih C# in T-SQL. Za komunikacijo uporabljam Microsoft Live Messenger, Skype, Yahoo Messenger in TweetDeck. Ker sem delal na projektih od procesiranja slik do standardnih “enterprise grade” izdelkov, je nabor različnih orodij in knjižnic prevelik za naštevat.

4. Kako bi spremenil svet, če bi lahko?

Občutek imam, da ratuje zahodni (vzhodni tudi počasi prihaja na to) svet v povprečju vedno bolj individualno nastrojen, kar pomeni, da izgubljamo občutek za sočloveka. Recimo, da delujemo po načelu: meni je dobro, za druge mi je pa vseeno. Druga stvar je pa prelaganje odgovornosti. Če gre kaj narobe, noben noče priznati krivde, ker kot družba stigmatiziramo napake kot nekaj slabega. Napake so seveda odlična stvar, saj se iz njih naučimo in dobimo potrebne izkušnje, da jih ne ponovimo. Namesto, da bi kritizirali dejanje samo in ponudili izboljšave, kritiziramo človeka samega. Ne znamo ločiti človeka od dejanja. Če bi v vse to dodali še ščepec znanja in izobrazbe, bi bilo prav luštno. No, sej bi lahko še kaj povedal, ampak zaenkrat bodi dovolj.

5. Kaj bi ustvaril oz. kreiral, če ne bi bilo omejitev?

Kot velik ljubitelj znanstvene fantastike, bi seveda naredil nekaj v tej smeri. Potovanje do drugih planetov, kreiranje energije iz materije in antimaterije, odpravo bolezni in podobno… Končni rezultat tega je, da nehamo boj za surovine, energijo in oblast. Bilo bi luštno, ne? No, sej smo že zdaj na dobri poti do tja. Počasni, ampak dobri.

Ta objava je del serije “Heker” - intervjujev Metine liste s programerji, razvijalci, geeki, tech whizi, ustvarjalci nečesa novega… o tem, katera orodja uporabljajo za opravljanje svojega posla. Koncept je delno povzet po spletni strani The Setup. Preberite, kaj so odgovarjali Jure Pečar, Primož Verdnik, Boštjan Jerko, Andraž Tori, Blaž Magdič in Borut Kumperščak.

Videokomentar: Ali Ž. & J. Markeš o SD (video 11:41) – Ante Orlić, delo.si

V čem je razlika med Janšo in Pahorjem – Janez Markeš, Delo (P)

Bo SD spet rdeča? - Vlado Miheljak, Dnevnik (P)

Grška lekcija slovenskim zdraham – Karel Lipnik, Finance

LJ–ZG: z Bleda v Trakošćan, od tam v Maribor - Rok Kajzer, Delo

Začetek gverilske vojne – Boštjan Videmšek, Delo (P)

Zapisi iz močvirja: Državni ljubimci - Marko Radmilovič, Val202

Črni labod (končno poročilo): Poznavanje podrobnosti nogometa nima vpliva na napovedovanje izidov tekem – Slavko Jerič, MMC RTVSLO

Nina Gazibara: Pripisovali so mi moške, s katerimi sem bila le na kavi – Alenka Teran Košir, siol.net

Greece Turns Balkan, Serbia Joins Europe in Key Votes - Tim Judah, Bloomberg

Back to Utopia? – Guy Sorman, Project Syndicate

The Failure of Arab Liberals – Sohrab Ahmari, Commentary Magazine

Come the Revolution – Thomas L. Friedman, NYT

What Are Science’s Ugliest Experiments? - John Horgan, Scientific American

Star City and the Baikonur Cosmodrome - Alan Taylor, The Atlantic

Dneve je poimenovala Marjetka Krapež, prevod Samo Vrtačnik. Objavljeni so v rokovniku, ki ga je izdal Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana.

Marjetka Kulovec, profesorica defektologije (foto: osebni arhiv)

S štirimi leti sem začela s šolanjem na Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani, danes Zavod za gluhe in naglušne. Že prvi dan mi je učiteljica dala na ušesa težke in prevelike slušalke in v roko okrogli vibrator. Zaznala sem nekakšne zvoke skozi ušesa in čutila na dlani vibracije, ki jih nisem razumela. Na ta način sem se naučila prve zloge, potem še preproste besede, kot so PA, TA, PUPA, PAPA in podobno. Kasneje sem se srečala s črkami. Sprva mi niso nič pomenile. Iz črk sem se naučila napisati svoje kratko ime: METKA. Nič drugega. Čez čas pa sem se naučila napisati še druge besede, kot so: MAMA, ATA, AVTO … nato še kratke stavke. TO JE MAMA, TO JE AVTO … brez razumevanja vsebine. Pisala sem le preproste stavke, povezane z učenjem govora.  Tako se je začelo dolgo in mukotrpno učenje govora z odgledovanjem. Odgledovanje je vizualni način sprejema informacij s premikajočih se ustnic. Mnogi slišeči mislijo, da gluhi zelo dobro odgledujemo in dobivamo točne informacije, vendar to ni res. Ko sem se naučila odgledovanja, sem sčasoma ugotovila, da ima vrsto pomankljivosti, in sicer: netočnost (večkratno ugibanje ob neznanih besedah in njenih zvezah), podobnosti gibov ustnic pri določenih glasovih: T-D-N, P-M-B, F-V, K-H-G, Č-Š-Ž in C-S-Ž, odvisno od načina govorjenja sogovornika (oblikovanje ustnic in obraza), maksimalna koncentracija (odgledovalec se po dolgem odgledovanju utrudi), hitrost (mnogo ljudi govori zelo hitro), narečne posebnosti, popačenke in podobno. Zelo zgodaj sem ugotovila, da s skromnimi besedami, ki sem se jih naučila v šoli, ne morem izražati svojih občutkov, želja ali misli, niti z odgledovanjem s premikajočih se ustnic ne sprejemam povsem točnih informacij o dogodkih okoli mene. Danes mi govor ne pomaga veliko, ker nimam slušne kontrole, s katero bi nadzirala potek govora. Moj govor razumejo le tisti ljudje, ki so navajeni gluhih ali pa so imeli izkušnje z njimi. Če kdaj srečam ljudi, ki v svojem življenju niso nikoli srečali gluhe osebe, potrebujemo kar nekaj časa, da se prilagodimo drug drugemu. Večkrat moram kar napisati, kaj želim, ali pa se obrniti na tolmača. Ne nosim slušnega aparata, ker z njim ne zaznavam več zvokov kot včasih.

Polžev vsadek

Danes še vedno prevladuje zmotno prepričanje, da slušni pripomoček nadomešča izgubljeni sluh.  Marsikdo misli, da gluhi s slušnim pripomočkom dobro sliši. Slušni aparat ne nadomešča izgubljenega sluha in se uporablja kot pripomoček, kot npr. slabovidni  potrebujejo očala. Ob učenju govora in odgledovanja se gluhi istočasno nauči poslušati s slušnim aparatom, da se v možganih ustvarijo slušni vtisi. Uspešnost poslušanja je odvisna od razdalje in stopnje hrupnosti v okolju – slušni aparat ojača tudi vse ostale zvoke v okolju. Gluhi lahko zaznava najmočnejše opozorilne zvoke, razloči omejeno število glasov in razlikuje ritem in dolžino v govoru. Pogoji za uporabo slušnega aparata so: tišina v okolju (čim manj šumov), ustrezna bližina (dovolj blizu sogovornika ali večji skupini) in dobro obvladovanje jezika (prepoznavanje besed in stavkov v neki celoti).

Polžkov vsadek (kohlearni implant) je danes bolj razširjen kot slušni aparat in ga uporabljajo gluhi kmalu po rojstvu ali kasneje. Omogoča širok spekter koristi, od razumevanja govora do zaznave zvokov iz okolja in poslušanja glasbe. Običajno je potrebno nekaj časa, da uporabniki polžkovega vsadka, predvsem otroci, pričnejo razumevati te zvoke. S pomočjo učinkovitega programa rehabilitacije in spremljanja se postopoma gradi razumevanje zvokov in govora. Več o prednostih in slabostih bi lahko povedali gluhi uporabniki polžkovega vsadka.

Tretji stereotip je raba pojma GLUHONEM, ki se pogosto pojavlja v medijih, javnih institucijah in tudi pri posameznikih, ki ne poznajo gluhote. Ta pojem je že dolgo zastarel, saj se gluhi v procesu rehabilitacije bolj ali manj uspešno učimo govora. Zato se imamo za GLUHE ne pa GLUHONEME. Gluhonema je oseba, ki sploh ne govori in se sporazumeva le v znakovnem jeziku. V praksi je to zelo redko. V času, ko sem hodila v šolo, je o znakovnem jeziku veljala doktrina (posledica sprejetega sklepa leta 1880 na milanskem kongresu učiteljev za gluhe) – če gluh otrok uporablja samo znakovni jezik in nič ne govori, je manj sposoben za učenje od tistega, ki govori.

Znakovni jezik

Znakovni jezik je vizualen način komuniciranja pri gluhih. Obsega tri osnovne elemente: kretnje (naravne in dogovorjene), mimiko obraza in uporabo drugih telesnih delov (glava, ramena in roke). Učitelji so bili prepričani, da znakovni jezik zavira učenje govora pri gluhem in ovira nadaljnje izobraževanje ter  da je oralni govor najboljši in edini način komuniciranja v vseh situacijah med gluhimi in slišečimi ljudmi. Kljub tej doktrini sem se naučila znakovni jezik od starejših otrok, ki sem jih srečala na Zavodu. Spoznala sem, da z znakovnim jezikom veliko lažje izražam želje, misli in občutke kot z govorom. Komunikacija v znakovnem jeziku z učitelji je bila zelo redka, saj vsi niso obvladali znakovnega jezika. Nekateri učitelji so uporabljali znakovni jezik kot podporo pri poučevanju, nikoli pa kot jezik. Bilo je veliko predsodkov o uporabi znakovnega jezika. Znakovni jezik so imeli za mahanje z rokami, spakovanje obraza in izrazito gibanje določenih delov telesa in menili,  da je neestetski. Niso pa pomislili, kakšno škodo so povzročili gluhim v času njihovega odraščanja  na vseh stopnjah njihovega izobraževanja. Slaba funkcionalna opismenjenost  in nizka izobrazba, posledično pa nepoznavanje jezika kot orodja komunikacije puščajo posledice še danes.

Po drugi strani čutim strah gluhih zaradi razširjenosti  polžkovega vsadka. Bojimo se, da bo znakovni jezik sčasoma izumrl, s tem pa tudi kultura in zgodovina gluhih. A obstaja upanje, saj se mnogi,  ki so uporabniki polžkovega vsadka, učijo znakovni jezik. To nas zelo veseli. Znakovni jezik se v zadnjih letih  vse bolj uveljavlja.  Vedno več slišečih se uči tega jezika. Poleg tega se znakovni jezik pojavlja v medijih;  v oddajah Prisluhnimo tišini, Zgodbe iz školjke, TV Dnevnik, na Spletni TV… veča se število tolmačev za znakovni jezik.

Gluhi smo zelo ponosni na svoj jezik, kulturo in zgodovino. Sposobni smo opravljati naloge na različnih področjih, potrebujemo pa tehnološke prilagoditve v okolju, v katerem delamo. 

Marjetka Kulovec, profesorica defektologije

"No daj, polepšaj mi dan." Umazani Harry

15. maj 2012 (torek)

Francosko-nemški vlak z grškimi vagoni - Barbara Kramžar, Delo (P)

Izstop Grčije iz evra? – Jože P. Damijan, damijan blog

Prihodnost po francosko – Mimi Podkrižnik, Delo (P)

Dlje bomo čakali, slabše bomo prodali – Petra Sovdat, Finance

Zgolj s policisti ne bo šlo – Sven Berdon, Dnevnik

Zaton Rašice – Anuška Delić, Delo (P)

Antarktika delovne zakonodaje – Jure Mesarič, Drugi dom blog

Najpodjetniška ideja: Po načelih tako imenovanega coworkinga že dela 300 samozaposlenih – Petra Šubic, Finance

(Navidezna) svoboda ali Je res ves svet moj? - sadie007 blog

Smrekovi vršički … da ne bomo kašljali - Katarina Alič Čretnik, kandela blog

Greece Can No Longer Delay Euro Zone Exit – Der Spiegel

Non Cogito, Ergo Sum - Ian Leslie, Intelligent Life

Connected sky: Surfing the web above the clouds – Katia Moskvitch, BBC

Can a Better Vibrator Inspire an Age of Great American Sex? – Andy Isaacson, The Atlantic

Can You Call a 9-Year-Old a Psychopath? – Jennifer Kahn, NYT Magazine

The Top 25 Teen Idol Breakout Moments – Andy Greene, Rolling Stone

Epic time-lapse map of Europe (video 3:24) – YouTube

Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Oddelek za zdravljenje odvisnosti

Naj vam malo opišem situacijo: Sem psihiatrinja in že skoraj trideset let delam na Oddelku za zdravljenje odvisnosti PB Vojnik. Zaradi spleta okoliščin sem ves ta čas tudi vodja. Od l. 1999 imamo lep nov oddelek za glavno stavbo psihiatrije. Mislim, da delamo dobro, imamo kakovosten tim in nam je obravnava pacientov na prvem mestu. Oddelek je ves čas polno zaseden, večinoma moramo uporabljati tudi zasilne postelje. Ko so gradili naš oddelek, so naredili nad njim lepo podstrešje, ki bi bilo primerno za razne dnevne aktivnosti – vse vrste delovne terapije, predvsem takšne, kakršno potrebujejo ljudje, da ponovno začno ustrezno funkcionirati v vsakdanjem življenju. Sedaj je prazno.

Psihiatrična bolnišnica ima (poleg nas in glavne stavbe) še en oddelek – to je lepa stara Vošnjakova vila v Ravnah pri Šoštanju. Ta vila je bila nacionalizirana in po vojni ves čas uporabljana kot odprti oddelek za ljudi v času rehabilitacije, za lažje psihične motnje, izgorelosti. Pod vilo so parki, nad vilo velik vrt, ob njej poslopje, kjer je sedaj obnovljena delovna terapija in fitnes, vse skupaj na robu gozda.

Idila! To je nekaj, kar je unikatno v slovenski psihiatriji, primerno za ljudi, ki ne potrebujejo intenzivnega nadzora, ampak razbremenitev, varno okolje, da se spet postavijo na noge. Ranjeni, ranljivi ljudje potrebujejo lepo okolje in sočutne, dobro usposobljene strokovnjake. Danes se psihiatri srečujemo  z nesrečnimi, nezadovoljnimi ljudmi skoraj pogosteje kot z ljudmi, ki jih mučijo klasične bolezni.

Vošnjakova vila, Ravne pri Šoštanju (foto Primož via Delo)

Ali ti res potrebujejo klasične bolniške sobe? Ne. Potrebujejo prijazne, funkcionalne oddelke, centre, kjer bo pomoč dosegljiva, učinkovita. Urgenca in sterilne  bolniške  sobe za te ljudi niso prava pomoč. To je okolje, ki s sporočanjem sprejetosti in varnosti omogoča oddih in spreminjanje obenem z možnostjo jačanja za učenje učinkovitejših vedenj in za vrnitev v domače okolje. O tem, kakšno naj bo to okolje, naj bi odločala strokovna spoznanja in izkušnje, ne pa fraze o varčevanju in racionalizaciji, za katerimi se skrivajo  nevednost, prestiž in verjetno osebne koristi.

Pravo varčevanje v zdravstvu pomeni čisto nekaj drugega. Pomeni čiste račune pri investicijah in nabavah, dobro organizacijo brez podvajanja pregledov in preiskav, hitro ukrepanje, močno, preverljivo preventivo. Pomeni, da imajo veljavo dobro usposobljeni družinski zdravniki (študije so pokazale, da je zdravstveno stanje prebivalstva boljše tam, kjer jih je več), kjer si utirajo pot povezovalne strategije in kakovostno izobraževanje.  Pomeni osveščanje ljudi, ki skrbijo za svoje zdravje in so enakovreden in upoštevan sogovornik zdravnikom. Pravo varčevanje se zaveda, kaj dolgoročno pomeni abstinenca, kako hitro se povrnejo stroški zdravljenja, ko se zmanjšajo vsa tveganja, ki jih prinaša različne vrste zasvojenosti. Za bolnika in za njegovo okolico. Dobronamerno varčevanje se o ukrepih posvetuje z neposrednimi izvajalci (kar ve vsak pameten gospodarstvenik), kar se pri nas ni še nikoli zgodilo. Zato sem prepričana, da tu ne gre za varčevalne ukrepe, ampak za neke druge interese, ki bodo z usodno potezo psihiatriji naredili dolgoročno škodo.

Psihiatrična bolnica Vojnik

Morda se je prejšnjim vodstvenim strukturam  bolnišnice zdela dobra ideja, da se prikupijo nadrejenim z ukinitvijo dislociranega  oddelka in to prikažejo kot varčevalni ukrep. Nekateri še sedaj  v tej ideji vidijo priložnost za izražanje svoje pomembnosti. Najbolj verjetno pa je, da ozadja sploh ne poznamo. Morda  bi  kaj privarčevali, a v zameno bi dobili navaden  oddelek, sobe z bolniškimi posteljami – takšen kot so pač v splošnih  bolnišnicah. In potem, ko so zadnjih nekaj let vlagali v to vilo, jo precej adaptirali, bodo sedaj oddelek enostavno ukinili  in tistih 25 postelj  »prenesli« na nov bolniški oddelek, ki ga bodo zgradili na podstrešju  oddelka za zdravljenje odvisnosti. To seveda niti slučajno ne bo enakovredno prejšnji lokaciji, kaj šele, da bi bilo kvalitetnejše za paciente, kot se predstavlja v medijih. Obenem bodo pohabili oddelek za zdravljenje odvisnosti, ki bo tako izgubil samostojnost in s tem možnost delovanja po principih terapevtske skupnosti, kjer imajo pacienti svoje funkcije, kjer velja poseben hišni red, pravila…

Ko je bilo to aktualno pred dvema letoma sem povedala svoje mnenje, kot odgovor sem jih pošteno dobila po glavi – z obrekovanjem in širjenjem laži. Izvajalec je bil sindikat zdravstva in socialnega varstva. Kdo je bil naročnik, ne vem. Tudi tokrat pričakujem kakšne nizke udarce, se mi pa zdi pošteno, da ljudje vedo, kaj se jemlje psihiatričnim bolnikom. Na ministrstvu za zdravje seveda gledajo na projekt kot racionalen in upravičen, kar je vedno ukinjanje dislociranih enot, čeprav naša bolnišnica še nikoli ni imela izgub (kot jih menda nima psihiatrija nikjer po svetu).  Kakovostna obravnava jim je nepomembna.

Prim. Darja Boben-Bardutzky, dr. med. spec. psih.

Mi je pa nerazumljivo, kako lahko tudi v zdravstvu prevladajo tako kratkovidni oziroma kratkoročni posegi.  Pri zdravljenju in rehabilitaciji duševnih motenj gre za dolgoročne pozitivne posledice. Ob napovedi, da gre za milijonsko investicijo za preurejanje podstrešja in za odrekanje adaptiranemu  objektu v Ravnah, v katerega je bilo vloženih precej sredstev, pa tudi izgovor o varčevanje ne deluje preveč prepričljivo. Sedaj menda ministrstvo grozi bolnišnici z odvzemom denarja, če ta ne bo vložen v projekt ukinitve Raven. In zelo se mudi.(?)

Morda se bo čez čas pokazalo, komu na čast sta bila žrtvovana dva oddelka, kdo se je okoristil na račun psihiatričnih  bolnikov – a takrat bo za vse  prepozno. Sedaj  bi še bil čas, da ustrezni organi (strokovni in drugi) pretehtajo to odločitev, za katero so razglasili, da je nič na svetu ne more več spremeniti. Želim si, da bi javnost videla oddelek v Ravnah in naš oddelek s podstrešjem, da bi tisti, ki razumejo, da smo vsi potencialni uporabniki takih oddelkov, tisti, ki niso vzvišeni nad ljudmi v duševni stiski, nepristransko in dobronamerno ocenili nastalo situacijo. Do takrat pa velja moj zapis na Facebooku, da žalujem, ker bosta zaradi usodne kombinacije prestižne motnje, koristoljubja, pišmeuhovstva in servilnosti na en mah uničena dva dobra psihiatrična oddelka. 

Prim. Darja Boben-Bardutzky, dr. med. spec. psih.

Naj bo Sila s teboj!

14. maj 2012 (ponedeljek)

Ogroženi velikani – Nina Knavs, Dnevnik

Trojno razočaranje – Ivan Gerenčer, Delo (P)

Ko bo Janez srečal Julijo - Dejan Kovač, Dnevnik (P)

Kako naprej? – Karel Lipnik, Finance

Slovenec, ki bo obogatel ob pomoči Appla – Mateja Bertoncelj, Finance

Poslovni model in ekipa odpirata vrata v Silicijevo dolino - Iztok Hočevar, Finance

So nam vojne res zapisane v zvezdah? - Gorazd Suhadolnik, siol.net

Podaljšano dojenje – Tina Bončina, psihofiza blog

Greek Tragedy - Arianna Huffington, NYT

The European Farce – Niall Ferguson, The Daily Beast

How Greece could leave the eurozone – in five difficult steps - Julia Kolewe, The Guardian

Europe’s Man-Made Disaster – Joseph E. Stiglitz, Slate

The Education of Mark Zuckerberg – Evelyn Rusli, Nicole Perlroth, Nick Biltonn, NYT

NU2 – Slavoj Žižek (video 1:01,19) – HRT1

Mojca Pokrajculja

12.-13. maj 2012 (sobota, nedelja)

Zakockano 
življenje – Renata Salecl, Sobotna priloga Delo

Novi krojači s starimi oblačili – Vito Divac, Nedelo

Brežnjev bi bil ponosen – Aljaž Pengov Bitenc, Nedelo

Pisma iz Španije: »Naj žive sloni! Smrt dinozavrom (monarhiji)!« – Boštjan Videmšek, Nedelo

Je Nemčija neoliberalna zver? – Janez P. Damijan, damijan blog

Janez Janša: Varčevanje je kontraproduktiven proces – Tanja Lesničar-Pučko, Dnevnikov objektiv (P)

Dalmatinčki in Cruella de Vil - Goran Vojnović, Dnevnikov objektiv (P)

Kvantna kemija in proračun – Ali Žerdin, Sobotna priloga Delo (P)

Po stari Evropi nova Slovenija – Janez Markeš, Sobotna priloga Delo

Pokaži kaj daš! - Voranc Vogel, Delo

Živi hitro in se preseli v kibersvet - Lenart J. Kučić, Sobotna priloga Delo

Gens una humus – Jonas Žnidaršič, Dnevnikov objektiv (P)

Flirting with fascism, why Europe can’t shake its weakness for Nazism - Peter Goodspeed, National Post

Driverless cars and how they would change motoring - Daniel Nasaw, BBC

Destroying stuff for science - Maggie Koerth-Baker, BoingBoing

Breast-Feeding in Prehistoric Times - Brian Palmer, Slate

Being Born in Winter Can Mess With Your Head – Charles Choi, Live Science

Do humans dream of android prostitutes? - Sebastian Anthony, Extreme Tech

Borut Kumperščak

1. Kdo si in kaj počneš?

Sem Borut Kumperščak, soustanovitelj in tehnološki direktor UNIKI, kjer ustvarjamo programsko opremo za grafične prezentacije brez dotika. Predstavljaj si Flash igro ali Powerpoint (ok, raje Keynote) prezentacijo, križano z vmesnikom iz filma Minority Report. Našo tehnologijo uporabljajo tam, kjer želijo unikatno predstaviti strokovno ali zabavno vsebino in na impresiven način pritegniti pozornost obiskovalcev.

Sicer se v splošnem trudim združevati interese iz znanosti, ustvarjalnosti in zabave, v prejšnji iteraciji najprej v Kapelici, potem v Kiberpipi, trenutno na posameznih projektih tipa iSmreka in Paralelni svetovi.

2. Kakšno strojno opremo uporabljaš?

Osebno uporabljam 4 leta star in precej zdelan MacBook Pro, 5 let staro Nokio E63 za telefoniranje in 3 leta star iPod Touch za ostalo komunikacijo. Starost opreme omenjam, ker sem zagovornik principa, da za vrhunske rezultate ni vedno nujna vrhunska ali najnovejša oprema. Le diske je priporočljivo menjat vsaj na 2 leti. Pri delu uporabljam še kopico Macov, večinoma Minijev raznih generacij, zunanje diske, monitorje, projektorje, spletne kamere in 3D kamere (Xbox Kinect, Asus Xtion Pro). In Kindle za branje, daleč najprijetnejša naprava od vseh omenjenih, morda zaradi vsebine, morda zaradi priročnosti.

3. In kakšno programsko opremo?

Glavnino dela opravim v jeziku C++ v okolju XCode ob uporabi različnih ogrodij in knjižnic, poleg tega imam standardni nabor delovnih pripomočkov za upravljanje kode, prenose, urejanje, primerjave, itd. Za prototipiranje uporabljam Processing in Isadoro, za produkcijo pa vse od Adoba in spet kup pripomočkov. Od oblačnih servisov uporabljam vse od Googla, Dropbox, Trello, LogMeIn, BitBucket. Potem je tu še Skype za timsko komunikacijo in klice po svetu, Keynote za prezentacije in Notes na iPodu – beležka za vse priložnosti.

4. Kako bi spremenil svet, če bi lahko?

Največja vrednota, ki nujno rabi spremembo v tem trenutku, se mi zdi znanje – tako zavedanje o njegovi pomembnosti, kot tudi razumljivost podajanja snovi. Tukaj je ogromno prostora za izboljšave! Eden od zanimivih domačih projektov, ki poskuša utemeljevati pomembnost znanja, je serija predavanj na Fakulteti za računalništvo in informatiko o izkušnjah iz računalniške industrije Do gležnjev v blatu, kjer sem tudi sam prispeval predavanje. Na področju podajanja snovi se v zadnjem času po zaslugi Interneta dogaja ogromno projektov, omenil bi dva: Khan Academy, ki je fantastičen projekt za (ne samo) osnovno izobraževanje, in precej sveža Coursera, ki ponuja cele sklope predavanj, nalog in preverjanj za predmete na univerzitetni ravni. Pri nas orjejo ledino Videolectures in Kiberpipa.

5. Kaj bi ustvaril/kreiral, če ne bi bilo omejitev?

Če bi lahko, bi z neomejenimi sredstvi ustvarjal to, kar že ustvarjam. Če govorimo o prihodnjih izzivih in glede na to, da sem precej avanturist in ljubitelj ZF, mi je ena glavnih ambicij ustvarjanje možnosti, sredstev in tehnologij za vesoljska potovanja in bivanje v vesolju. Skok v vesolje se mi zdi nujen tudi iz stališča higiene odnosov na prenaseljenem planetu.

Ta objava je del serije “Heker” - intervjujev Metine liste s programerji, razvijalci, geeki, tech whizi, ustvarjalci nečesa novega… o tem, katere stvari uporabljajo za opravljanje svojega posla. Koncept je delno povzet po spletni strani The Setup. Preberite, kaj so odgovarjali Jure Pečar, Primož Verdnik, Boštjan Jerko, Andraž Tori in Blaž Magdič.