Halo Radio Ljubljana

Na kmetih je zbrano v nedeljah popoldne okrog radija staro in mlado, zlasti kadar od­daja narodne pesmi, lahko glasbo itd. Ilustrirani Slovenec, 22. november 1931

Težko je verjeti, da je vloga najhitrejšega in najbolj prilagodljivega množičnega medija še ne tako dolgo nazaj pripadala radiu. V času, ko se ob odzivnosti in hitrosti interneta vse ostale oblike komuniciranja zdijo neskončno okostenele, ko postajajo ne samo radijski, temveč celo televizijski sprejemniki vse manj samoumevni spremljevalci naših življenj, si je praktično nemogoče predstavljati, kakšno tehnološko, miselno in kar družbeno revolucijo je iznajdba radia v resnici pomenila.

Stavba studia Ijubljanske radijske postaje na Bleiweisovi cesti, 1928
Stavba studia Ijubljanske radijske postaje na Bleiweisovi cesti, 1928

Če je prvi radijski prenos v zgodovini uspel leta 19o6, pa so radijske postaje pričeli množično odpirati šele po vojni. Leta 1921 oddaja signal 8 radijskih postaj, leta 1925 že prek 600. Na slovenskem ozemlju enega pomembnejših začetnih korakov predstavlja prvi prenos programa ljubljanskih radioamaterjev na Bled 8. marca 1925, ter prenos koncerta Glasbene matice januarja 1926. Prvo pravcato postajo smo Slovenci dobili 1. oktobra 1928, ko je v stavbi uprave prosvetne zveze pričela obratovati Radijska postaja Ljubljana. Za tehnično plat je skrbel pionir na področju telekomunikacij pri nas, inženir Marij Osana. Število poslušalcev je hitro rastlo in leta 1931 so najprimernejši lokaciji pri Domžalah postavili tudi antenski oddajnik, ki je povečal moč signala na 5 KW.

Oddajna aparatura naše radio-oddajne postaje v Domžalah, ki se je zadnje mesece jako izpopolnila, Ilustrirani Slovenec, 22. februar 1931
Oddajna aparatura naše radio-oddajne postaje v Domžalah, ki se je zadnje mesece jako izpopolnila, Ilustrirani Slovenec, 22. februar 1931

Spodnji članek z naslovom “Halo Radio Ljubljana” je bil objavljen v Ilustriranem Slovencu 20. januarja 1929, torej kmalu po odprtju postaje. Spremljajo ga fotografije s priložnostne razstave, ki jo je radijska postaja organizirala ob otvoritvi. Skupaj nam (slabši kvaliteti fotografij navkljub) nudijo prekrasen vpogled v zgodovino te nekoč – in za prihajajoče generacije morda prav kmalu spet – “skrivnostne naprave“.

Milčinski pripoveduje pravljice, Ilustrirani Slovenec, 1929
Milčinski pripoveduje pravljice, Ilustrirani Slovenec, 1929

Po otvoritvi naše radijske postaje dne 1. oktobra t. l. se je pričelo zanimanje za radio pri nas zelo širiti. Danes imamo že skoro v vsaki vasi vsaj nekaj radijskih aparatov, zlasti v krogu ca 30 km okrog Ljubljane, kjer je mogoče poslušati našo postajo z enostavnimi in cenenimi radijskimi aparati. Zlasti si nabavljajo radio prosvetna in kulturna društva, da nudijo z njim svojim članom kakor tudi občinstvu javna predavanja in koncerte. Pred­vsem izobražencem na deželi radio izborno služi. Nadomesti jim koncerte, opere, razna predavanja, ki jih ne morejo hoditi poslušat v me­sto. Radio si nabavljajo trgovci, da dobe potom njega cene denarja in blaga, gostilničarji si opremljajo z njim svoje lokale. Posebno mnogo pa si kupujejo radijske aparate de­lavci in tudi kmetje, kar dokazuje, da imata ta dva stanova mnogo smisla za izobrazbo.

Anica in Franica občudujeta “tercet Šlška”, Ilustrirani Slovenec, 20. januar 1929
Anica in Franica občudujeta “tercet Šlška”, Ilustrirani Slovenec, 20. januar 1929

Vsled tega velikega zanimanja se je število radijskih abonentov zelo pomnožilo. Ob otvoritvi postaje smo imeli okrog 1800 naročnikov, danes pa gre njih število že preko 4500. To število pa še zmeraj raste in je upati, da bo doseglo do konca tega leta 8000, kolikor bi bilo potrebno za finančno ravnotežje naše radijske postaje pri sedanjem obratu. Kakor hitro bomo to število dosegli, bo postaja lahko pričela z novimi izpopolnitvami naprave kakor tudi z izboljšanjem in razširjenjem sporeda. Naslednja stopnja, ki bo pravtako v interesu radijskih naročnikov, pa bo nižanje sedanje naročnine. 

Na kmetih je zbrano v nedeljah popoldne okrog radija staro in mlado, zlasti kadar od­daja narodne pesmi, lahko glasbo itd. Ilustrirani Slovenec, 22. november 1931
Na kmetih je zbrano v nedeljah popoldne okrog radija staro in mlado, zlasti kadar od­daja narodne pesmi, lahko glasbo itd. Ilustrirani Slovenec, 22. november 1931

Radijski aparat je bil dosedaj za marsikoga skrivnostna naprava, ki se ji je bližal skoro s strahom. Ko pa si ga bliže ogledamo, vidimo, da so to zel0 preproste naprave, ki se jim priučimo v nekaj urah. Marsikdo bi si aparat tudi kupil, če se ne bi bal, da bi ne znal ž njim ravnati.

Radio je najboljši prijatelj vsake obrtne de­lavnice, zgornja slika nam kaže krojaški atelje g. Žnidarja iz Ljubljane. Ilustrirani Slovenec, 22. november 1931
Radio je najboljši prijatelj vsake obrtne de­lavnice, zgornja slika nam kaže krojaški atelje g. Žnidarja iz Ljubljane. Ilustrirani Slovenec, 22. november 1931

Da bi šla interesentom kar moč na roko in jim pokazala vse tipe radijskih aparatov in ravnanje z njimi, je priredila naša radijska postaja začetkom decembra preteklega leta razstavo radijskih aparatov. Tam si je lahko vsakdo ogledal vse vrste aparatov od najmanjših detektorskih aparatov, ki ne stanejo niti 200 Din pa do največjega velikana “Radione 6″, ki stane že celo premoženje. Da seznanimo tudi one naše čitatelje, ki radija še nimajo, prinašamo danes nekaj posnetkov s te zanimive razstave, ki je vzbujala med “radio-svetom” veliko pozornost.  Želimo od srca vsem, da si izbero enega od njih, da bodo pozneje tudi oni deležni vseh mnogobrojnih ugodnosti, ki jih nam nudi dandanes radio.  

Priljubljen troelektr. aparat “Radione” s Philipsovim zvočnikom (cena za oba 4160 Din), ki sprejema nad 90 postaj na zvočnik. Ilustrirani Slovenec, 22. november 1931
Priljubljen troelektr. aparat “Radione” s Philipsovim zvočnikom (cena za oba 4160 Din), ki sprejema nad 90 postaj na zvočnik. Ilustrirani Slovenec, 22. november 1931

 

Zapis je bil izvorno objavljen na spletni strani Ljubljanske slike, ki jo ureja Žiga Cerkvenik.

 

Več od Žiga Cerkvenik

Prošnja učitelja

Več učencov hodi v šolo, kteri so bleskoviga, opadeniga obličja; tudi ni veselja,...
Beri dalje

2 komentarja

  • Nove tehbologije niso radiju vzele nič. Internet počasi uničuje televizijo, časopisi ugašajo, oxfordskega slovarja angleškega jezika ni več v tiskani obliki.

    Radio je še vedno v vsaki kuhinji, avtu, delavnici, spalnici. Radio v resnici nima tekmeca. Prižigajo se nove radijske postaje

    Kapitalistični pohlepneži, zbrani pod blagovno znamko EU so leta 2005 napovedali konec radija, kot ga poznamo. Državljani EU bi morali vse aparate zmetati v smeti in za drag denar (govorilo se je od 50 do 500 EUR)kupiti nove, digitalne radijske sprejemnike. Novi sprejemniki bi imeli boljši zvok. Poleg tega bi imeli SLIKO. Res čudo nad čudima. Včasih smo radiu s sliko rekli televizija.

    Na srečo je prišla recesija in kapitalisti so spoznali, da ne bo šlo, ker nam nimajo kje vzeti. Zdaj pa je ideja itak neumna, ker imamo pametne telefone.

    Radijska oddajna mreža je pomembna za obveščanje v izrednih razmerah Ljudje v splošnem ne vedo, da delujejo prenosni telefoni v rastru oz. celicah 5x5km. Kako v izrednih rezmerah oskrbovati vse te tisoče baznih postaj? Čim se kaj zgodi, je konec s telefoni. Dva pretvornika, Boč in Pohorje pa pokrivata celo Štajersko. Med poplavami v HR, BIH in SRB telefoni niso delovali, radio pa je.

    Radio ima bodočnost, takšen kot je. Za naslednjih 500 let. 500 let je vladal Gutenbergov tisk, naslednjih 500 radio.

    • Tole je pa zares zanimiv komentar o tej temi. Kot nekdanji radijec o tem nisem razmišljal na ta način, ampak ima zares smisel. Analiza se mi zdi zanimiva, mnorda mestoma praveč optimistična, ampak z obiljem soli-

Komentiranje je zaprto.