Kje v Sloveniji volijo in kje ostajajo doma?

glasovanje volitve

Volilna udeležba se v Sloveniji vztrajno zmanjšuje. Potem ko smo imeli na volitvah v Državni zbor 1992 zavidljivo in za današnji čas nedosegljivo 85,8-odstotno volilno udeležbo, se je ta na volitvah 2014 močno približala kritični meji petdesetih odstotkov. Volilna (ne)udeležba je zato pogosto predmet številnih političnih razprav, zlasti v pred- in povolilnem času. Na slabšo volilno udeležbo se pogosto sklicujejo politiki, ko opravičujejo svoj slabši rezultat, zanj iščejo različne razloge (na primer slabo vreme), ali obtožujejo nasprotno stran, da je v volilni kampanji na sporne načine mobilizirala svoje volivce. Iz njihovih ust lahko zasledimo tudi teze o regionalnih razlikah v volilni udeležbi in razlogih zanjo.

O vzrokih za naraščajočo volilno neudeležbo, ki je sicer značilnost celotnega razvitega sveta, je bilo prelitega že veliko črnila. Kot geografa se bova zato v prispevku omejila na iskanje odgovorov na nekatera vprašanja, ki še niso bila raziskana, a za prihodnost države niso nič manj pomembna:

– Ali se Slovenija (tako kot na osi urbano-ruralno) po volilni udeležbi čedalje bolj polarizira?

– Kako je videti zemljevid volilne udeležbe iz 90. let prejšnjega stoletja v primerjavi z današnjim? So se razlike v prostoru zmanjšale ali povečale? Iz katerega dela Slovenije prihajajo volivci, ki najbolj vestno opravljajo svojo državljansko dolžnost in kje so volivci najbolj pasivni in apatični?

– S katerimi dejavniki lahko pojasnimo volilno (ne)udeležbo? Sta to brezposelnost in delež priseljencev? Morda izobrazbena sestava?

Analizo sva izvedla na ravni volilnih okrajev na nizu volitev v Državni zbor od 1992 do 2014. Tezo o prostorski polarizaciji sva preverila s primerjavo koeficientov variacije. Najmanjše razlike v volilni udeležbi med okraji so bile leta 1992, ko se je udeležba v povprečju razlikovala za 5,3 %, največje pa leta 2014 (8,8 %), a so bile praktično enake kot leta 1996. Slovenijo tako lahko označimo za državo, kjer razlike v volilni udeležbi med okraji niso zelo velike in so v času precej stabilne.

volilna udeležba

Zemljevide volilne udeležbe sva izdelala na podlagi statistične metode razvrščanja okrajev v skupine. Za obdobje 1992–2000 je značilna precej izrazita prostorska polarizacija vzhod–zahod: vzhodni del je imel nižjo, zahodni in osrednji del pa višjo udeležbo od povprečja. V zahodnem delu sta izjemi slovenska Istra in okraj Jesenice s podpovprečno udeležbo, medtem ko je vzhodni del države po udeležbi dokaj homogen.

Slika 1: Razvrstitev volilnih okrajev v skupine po volilni udeležbi v obdobju 1992–2000.

volilna udeležba

V obdobju med 2004 in 2014 pa se je zemljevid volilne udeležbe opazno spremenil, saj je polarizacijo vzhod–zahod zamenjala polarizacija med osrednjo in preostalo Slovenijo (slika 2). Volilna udeležba se je močno zmanjšala v zahodni Sloveniji, zlasti v treh južnoprimorskih okrajih (Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana), kjer je bila udeležba na volitvah 1992 z 91–92 % celo med najvišjimi v državi!

Nadpovprečno povečanje volilne abstinence je značilno tudi za jugovzhodno Slovenijo – v Beli krajini, na Kočevskem in v delu Suhe krajine.

Zmanjšanje v osrednji Sloveniji (Ljubljani in njeni širši okolici) ni bilo tako izrazito, zanimivo pa je, da se je udeležba najmanj zmanjšala v večjem delu vzhodne Slovenije (slika 3). Pri tem je treba poudariti, da je volilna udeležba tam še vedno med nižjimi v državi. V tem območju najdemo tudi okraj, kjer je bila volilna udeležba najmanjša že tretjič zapored – gre za okraj Lendava, kjer se je volitev 2014 udeležilo samo 38,4 % volilnih upravičencev.

Slika 2: Razvrstitev volilnih okrajev v skupine po volilni udeležbi v obdobju 2004–2014.

volilna udeležba

Slika 3: Indeks sprememb volilne udeležbe med obdobjema 1992–2000 in 2004–2014.

Slika 3 - indeks upada volilne udeležbe

Z analizo socioekonomskih značilnosti volilnih okrajev za volitve 2011 in 2014 sva ugotovila, da je volilna udeležba v povprečju najnižja v okrajih z večjo stopnjo brezposelnosti in ostalih neaktivnih prebivalcev ter nižjo stopnjo izobrazbe.

To ni presenetljivo in je na splošno značilno tudi za druge države. S temi spremenljivkami je mogoče volilno udeležbo tudi dokaj dobro napovedati. To nekoliko manj velja za stopnjo brezposelnosti na volitvah 2014, kar je verjetno posledica večje volilne abstinence zaposlenih državljanov, ki so se zaradi dopustov v manjši meri udeležili volitev. Dejavniki, kot so delež priseljencev, sektor zaposlitve in starost pa na volilno udeležbo nimajo pomembnejšega vpliva.

Če bi o geografskih značilnostih volilne udeležbe v Sloveniji radi izvedeli še več, si lahko preberete članek v daljši obliki, ki je bil objavljen v reviji Geografski vestnik. Med drugim boste izvedeli, ali drži teza Tomaža Majerja o mobilizaciji »novih državljanov« na volitvah 2011, ali prihaja do razlik v udeležbi med mestom in podeželjem ter v katerih okrajih je volilno udeležbo najtežje napovedati. Tisti vedoželjni tam najdete tudi seznam uporabljene literature.

 

Jernej Tiran (foto: osebni arhiv JT)
Jernej Tiran (foto: osebni arhiv JT)

Avtor: Jernej Tiran, geograf in mladi raziskovalec, zaposlen na ZRC SAZU. Preučuje objektivno in subjektivno kakovost bivanja v slovenskih mestih in je vnet borec za pravice mestnih kolesarjev. V peti epizodi podcasta Meta PHoDcast govori o svojem delu.

Dr. Boštjan Rogelj (foto: osebni arhiv)
Dr. Boštjan Rogelj (foto: osebni arhiv)

So-avtor: dr. Boštjan Rogelj, geograf, zaposlen na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zanima ga vse, kar vsaj malo diši po geografiji in politiki (beri politični geografiji).

 

Več od Metina lista

Dan mirnega ribnika / Day of a placid pond

14. november 2012 (sreda) Izgubljeni podpisi – Neža Kogovšek Šalamon, Dnevnik Ne...
Beri dalje