Marčevske ide – kdo so zmagovalci in poraženci boja za Belo hišo

Republikanska nacionalna konvencija 2008 (foto: NB)

Najprej na kratko: to je bila super runda za Hillary Clinton, zelo dobra za Donalda Trumpa, v redu za Johna Kasicha, ker ima po zmagi v domačem Ohiu razlog, da ostane v igri, slaba za Teda Cruza in precej slaba tudi za Bernieja Sandersa.

Marco Rubio? Luči na koncu tunela ni videl več. Na spodnjem posnetku, tam nekje po sedmi minuti se začne poslavljati, če vas morda zanima slišati, kaj vse je ob tem povedal. No, med drugim se je iskreno zahvalil Bogu: “Bog ima načrt za vsakega od nas, vse, kar pride od Njega je dobro, ker On je perfekten. In ne dela napak.” Hvala, Marco. #NiVedela

Ne vem, kaj bo počel po tej kampanji. Zaradi boja za Belo hišo se je namreč odpovedal tudi ponovni kandidaturi za senat, kjer se mu letos izteka 6-letni mandat.

TRIJE REPUBLIKANCI SO NAJBOLJŠI PAR

Predvolitve 15. marca so na republikanski strani predstavljale zelo pomemben mejnik v kampanji. To pa zato, ker so bili zaradi notranjih pravil do tega datuma v zveznih državah “prisiljeni” proporcionalno razdeljevati delegate, zdaj pa tega z nekaj izjemami ne bo več. Ali drugače: če v neki zvezni državi zmagaš, ne glede na to, s kakšno razliko zmagaš, v tej zvezni državi dobiš vse delegate in ne zgolj določen odstotek njih. Vsi ostali oddidejo domov dolgih nosov. Pri republikancih gre odslej dalje torej na vse ali nič, za razliko od demokratov, kjer bodo delegate še naprej večinoma razdeljevali proporcionalno.

TRUMP je z impresivno zmago na Floridi iz bitke za Belo hišo izrinil Marca Rubia. Populistični in brezobrazno lažnivi milijarder – 86 % njegovih analiziranih izjav je kup laži – je prepričljivo zmagal tudi v Illinoisu, razmeroma tesno v Severni Karolini in z minimalno razliko, kot kaže, tudi v Missouriju. Izgubil je edino Ohio. Dober dan zanj.

– CRUZ pa praznih rok, naokrog. No, dobil je nekaj delegatov v Missouriju, ampak zaostanka za Trumpom ni zmanjšal, da bi z rezultati prišel na naslovnice, se pa tudi ne bo zgodilo.

– za KASICHA, priljubljenega guvernerja v Ohiu, je bila zmaga doma nujna. Bolj za občutek, da lahko zmaga, kot pa karkoli drugega. To mu je uspelo, zato, pravi, bo vztrajal še naprej. Resnici na ljubo pa nima nikakršnih možnosti, da bi do konca predvolitev za zmago zbral dovolj delegatov. Na voljo jih je namreč še okoli 1000, če bi Kasich, ki jih ima zdaj 142, dobil prav vse, kar je nemogoče, še vedno ne bi zbral potrebne večine (1237). Jasno je, da računa na t.i. contested konvencijo (jaz osebno navijam za to možnost, zakaj, razložim kasneje v tekstu), o čemer je začel tudi javno razpredati. Pa še s tem utegne imeti probleme. Najprej slaba novica. Pravilo št. 40, sprejeto leta 2012, namreč določa, da mora kandidat, če se sploh želi kvalificirati za nominacijo, dobiti večino v vsaj osmih zveznih državah in teritorijih. Po 31-ih tekmovanjih je zmaga v Ohiu za zdaj edina za Kasicha. Še dobra novica. Pravila lahko tik pred zdajci tudi spremenijo.

Še števec delegatov, ki je v tem zmedenem sistemu predvolitev in zborovanj edini relevanten (številke niso povsod enotne zato, ker še niso povsem končne):

Trump 652, Cruz 407, Kasich 146. Za zmago jih je treba zbrati 1237.

(vir: fivethirtyeight.com)
(vir: fivethirtyeight.com)

Če se morda sprašujete, kaj se zgodi z delegati tistih kandidatov, ki so vmes odstopili (Rubio, Bush, Christie, Carson …). Lahko jih kandidati sami razvežejo te obveze, lahko odpadniki podprejo drugega kandidata, pa drugemu potem pripadajo tudi njihovi delegati, lahko … Načeloma pa so partijska pravila igre takšna (op. če jih ne spremenijo, kar je možno), da so delegati nekako zavezani k temu, da od 1-3. kroga glasovanj (odvisno od tipa delegata) na konvenciji glasujejo za tistega, ki mu originalno pripadajo. Potem pa so t.i. prosti agenti in lahko glasujejo za kogarkoli.

DEMOKRATI

Pri demokratih je že razdeljenih slabih 50 %, pri republikancih pa dobrih 60 % delegatov. Po 15. marcu se še kako smeji Hillary Clinton. Zmagala je v vseh petih zveznih državah. V najbolj pomembnih, torej tistih z največ delegati, celo zelo konkretno.

HRC je pojedla Sandersa na Floridi (64 vs 33), z veliko razliko zmagala v Ohiu in Severni Karolini, v Illinoisu in Missouriju pa je bilo tesno. Večer se je torej končal 5:0 zanjo, na števcu “pledged” delegatov (op. superdelegati so “unpledged”) pa je vodstvo povečala za več kot 110.

Sanders je imel slab dan. Četudi je pot do nominacije zanj zdaj še bolj strma, kot je bila pred 15. marcem, senator vseeno nima razlogov, da bi se predal. Če bi na to samo pomislil, bi svojim navijačem verjetno strl srce. Teoretične možnosti še vedno ima. Že dalj časa sicer pišem, da bi moral začeti z veliko razliko (cca 60 vs 40) zmagovati v velikih zveznih državah, če bi želel nadoknaditi zaostanek, kar pa se nekako še kar ne zgodi. Dobiva zborovanja (op. caucuses), kjer se razdeljujejo drobižki, kar pa je mnogo mnogo premalo.

Števec delegatov: HRC jih ima 1100, Sanders pa 778 delegatov. Ob tem ima HRC še 467, Sanders pa 26 superdelegatov. Za nominacijo je treba skupaj zbrati 2383 delegatov.

(vir: fivethirtyeight.com)
(vir: fivethirtyeight.com)

Potencialno dobra novica za Sandersa je, da sledi serija predvolitev in zveznih držav, ki so mu nekako pisane na kožo. Kaj bo iz tega iztržil, je drugo vprašanje. Lahko zmaga v naslednjih osmih državah, pa če se to ne bo zgodilo z brutalno visokimi razlikami, potem bo zaostanek prepočasi zmanjševal in na koncu mu utegne zmanjkati zveznih držav. Ampak otom potom. Dejstvo je, da ima HRC v tej fazi kampanje več delegatov od njega, kot jih je imel Obama pred njo v podobni fazi med kampanjo 2008. Če se ne bo zgodil čudež ali pa, če se HRC ne zalomi v aferi z elektronsko pošto, potem so Sandersove možnosti za nominacijo res samo še teoretične.

KAJ JE CONTESTED ALI BROKERED KONVENCIJA

OK, kaj je zdaj tole. Proces izbire ameriškega predsednika v grobem zgleda nekako takole: (1) kandidati najprej najavijo svoje kandidature, (2) sledijo predvolitve in zborovanja, (3) te se zaključijo z nacionalnimi konvencijami, (4) potem so na sporedu splošne volitve, (5) po njih glasovanja elektorjev in (6) inavguracija predsednika oz. morda prvič v zgodovini ZDA predsednice.

V moderni zgodovini ameriških volitev, torej zadnjih nekaj desetletjih, so bile konvencije izključno ceremonialna zadeva. Že prej se je vedelo, kdo je dobil potrebno večino delegatov, tako da so na konvencijah samo še formalno potrdili kandidata. V živo sem videla in spremljala tri, malo so delali, sicer pa ena takšna štiridnevna žurka od jutra do sutra.

Republikanska nacionalna konvencija 2008 (foto: NB)
Republikanska nacionalna konvencija 2008 (foto: NB)

No, ta dinamika se spremeni, če nihče od republikanskih kandidatov ne dobi potrebne večine delegatov, torej 1237. Potem imamo situacijo, ko na konvencijo pride več kandidatov, nihče med njimi nima zadostnega števila delegatov, kar pomeni, da se začenjajo prepričevanja, pogajanja, lobiranja … dokler nekdo ne zbere večine. In temu potem rečejo “contested” ali “brokered” konvencija.

Trump je sicer na dobri poti, da dobi potrebno večino delegatov, ampak če gre verjeti nekaterim poznavalcem republikanskih pravil, se tudi njemu matematika menda ne izide. Zvit kot je, Trump to očitno že ve, saj je že predlagal, da bi morala nominacija pripadati tistemu, ki bo zbral največ delegatov. Torej ne potrebne večine, ki je 1237, ampak od vseh kandidatov največ. To pa je zaenkrat navzkriž s pravili. Poudarek na zaenkrat.

PRAVILA IMAMO ZATO, DA JIH SPREMINJAMO

Na republikanski konvenciji 112-članski odbor (op. Rules Committee) sprejema in določa pravila glede izvedbe konvencije. Pri tem imajo precej proste roke, odločajo se večinsko. Vsaka zvezna država in teritorij imajo pravico do dveh članov, ženske in moškega, izberejo jih iz bazena delegatov, ki pridejo na konvencijo.

Doslej so bila imenovanja članov in članic odbora ceremonialne narave, tokrat utegne biti drugače. Večina bo imenovana aprila, maja in junija, že zdaj pa so se začela lobiranja. Zakaj je pomembno, kdo sedi v tem odboru? Zato, ker ti člani glasujejo o spreminjanju pravili in če imaš notri svojega človeka, potem je verjetnost, da ti bodo pravila pisana na kožo, pač večja. Največja bizarka pri vsem skupaj pa je, da ljudje v milijonih glasujejo proti strankarski eliti, to so glasovi ZA Trumpa in Cruza, na koncu pa jim utegne prav elita povedati, kako bo in nič drugače. Se opravičujem, ker me včasih zanese pregloboko v podrobnosti, ampak hudič se skriva ravno tam.

Ameriški predvolilni proces je šolski primer hudičeve kaotike. Kako zadevo zaplesti do neprepoznavnosti, da bo ja čimmanj volivcev in volivk razumelo, za kaj gre, ker jih bo tako lažje okoli prinašati.

Na tem mestu moram biti odkrita do vseh, ki ste se prebili skozi tekst do sem (hvala!), zelo zelo zelo si želim, da bi prišlo do contested konvencije. Res. To bi bil moj sanjski resničnostni šov. Predstavljajte si, da od nikoder v politiko uleti brezobrazen milijarder, ki med predvolitvami nepričakovano daje zelooo boleče lekcije strankarski eliti. Stranka se ga najprej ne upa niti dotakniti, nežni in prijazni so, a ves čas ga sovražijo iz dna duše. Hkrati jim je še nerodno in sramujejo se ga. Delajo vse, da bi ga uničili. Nobena strelica pa ne deluje. Potem pa, bahavosti in medijskemu cirkusu navkljub, milijarder vseeno ne zbere dovolj delegatov in vsi skupaj pridejo goli in bosi na konvencijo. Tam pa, v tistih hodnikih in sobanah, pravila igre obvladuje elita. In oni se želijo maščevati. Veste, kaj vse se lahko zgodi?! Prelepo, da bi bilo res. No, če insajderji od insajderjev pravijo, da je celo zelo možno, kdo sem potem jaz, da bi dvomila. Držim pesti.

 

nataša briški
Nataša Briški (foto: Grega Žunič/Viva)

Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.

 

AMERIŠKE VOLITVE 2016 NA METINI LISTI:

– Boj za Belo hišo – bil je torek, super pa kakor za koga (komentar po Super torku in razlaga contested konvencije)

– Populisti ne želijo vladati, oni bi bili radi vladani (komentar republikanskih zborovanj v Nevadi)

bh– Ušiv lažnivec si, ni čudno, da te nihče ne podpira (po devetem soočenju republikanskih kandidatov)

– Draga Hillary, nisi še v Beli hiši (po februarski demokratski debati v Wisconsinu)

– Volitve v Iowi so za nami, kako resno gre jemati rezultate in kaj sledi (februar 2016)

– Če želite biti na tekočem z ameriško predsedniško kampanjo 2016, to so spletke, ki jim je treba slediti (januar 2016)

– Zakaj je Trump non-stop v medijih in kaj imajo v mislih republikanci, ko govorijo o “contested convention”

– Četrta republikanska predsedniška debata (kratek povzetek)

– Na volitvah zmagujejo najbogatejši (o vlogi denarja na ameriških volitvah)

– Dobrodošli v Ameriki, kmalu tudi pri nas! (o čudakih na volitvah)

– Zakaj Donald Trump ne bo zmagal na ameriških volitvah 2016  (o razlogih, zakaj so Trumpove možnosti za Belo hišo majhne)

– The Daddy of ‘em All (o gneči na republikanski strani in prvih soočenjih)

 

Opomba 1: Spored televizijskih soočenj, republikanci in demokrati.

Opomba 2: Tu je natančen razpored predvolitev in tu seznam doslej prijavljenih kandidatov.

Opomba 3: Republikanska konvencija bo od 18.-21. julija 2016 v Clevelandu (Ohio), demokratska pa od 25.-28. julija v Philadelphiji (Pennsylvania).

Opomba 4: Ameriške predsedniške volitve bodo v torek, 8. novembra 2016.

Opomba 5: Drugi mandat predsednika Baracka Obame se bo uradno zaključil 20. januarja 2017.

Več od Nataša Briški

Če bodo dekleta iz Arabskega polotoka, bom tudi jaz iz Kočevja

V začetku maja sem bila med okoli 1000 prijavljenimi Evropejkami in Arabkami...
Beri dalje