Neenaki pogoji znanstvenega dela v Sloveniji

(foto: qimono via Pixabay)

Kje so temeljne ovire za uveljavljanje žensk v znanosti, kaj so razlogi za vertikalno segregacijo po spolu, na katero opozarjajo statistični podatki, in kaj je z znanstveno kulturo v akademskih okoljih? To smo preverjali v raziskavi o razlikah v delovnih pogojih in kariernih poteh v znanosti med spoloma v Sloveniji (Ule, Živoder in Berzelak 2011). 

Izhajali smo iz teze, da je uveljavljanje pogojev za enakost med spoloma v znanstvenem delu ena ključnih sestavin notranje demokratizacije znanosti. Znanstvene skupnosti in institucije morajo razviti lastno notranjo demokracijo, da bi lahko ohranjale svoje poslanstvo in prispevale k širjenju socialne pravičnosti v družbi.

NAPREDOVANJE PO KARIERNI LESTVICI

S podatki dokazujemo, da je ženskam znanstvenicam očitno oteženo napredovanje po karierni lestvici, da so ženske diskriminirane tudi pri plačilu za delo ter da so deležne manj časti in nagrad.

Problem vertikalne segregacije je, da ženska podreprezentiranost na najvišjih položajih (med rednimi profesoricami) ovira možnost, da bi ženske prišle na najvišje vodstvene položaje, torej na odločevalne položaje.

VPRAŠANJE: Koliko let po doktoratu ste dobili …

Majhen delež žensk na položajih moči in odločanja ter prevladovanje moških v teh položajih vodita v pristranskost pri odločanju in vodenju znanstvene politike, izboru raziskovalnih subjektov ter ustvarjanju pravil in meril za napredovanja itd.

Mlade ženske v akademski sferi nimajo vzornic, s katerimi bi se lahko identificirale ali bi jih podpirale v kariernem napredovanju.

Podreprezentiranost žensk na najvišjih položajih v znanstveni sferi je tako ovira za vstop žensk v znanstveno kariero (Ule et al, 2013). Obenem pa rezultati raziskave tudi kažejo, da se diskriminacija v upravljanju z znanostjo v Sloveniji ne omejuje samo na ženske.

DISKRIMINACIJA PRI UPRAVLJANJU Z ZNANOSTJO

Po mnenju anketiranih prihaja do diskriminacije pri upravljanju z znanostjo, ki je v Sloveniji očitno omejena na ozek krog tistih, ki imajo vpliv in moč. Zanimivo je, da se tu odgovori moških in žensk ne razlikujejo.

Skoraj polovica žensk, vključenih v raziskavo (46 %), je pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali so že občutile diskriminacijo zaradi spola oziroma ali so bile priče diskriminacije. In kako se je diskriminacija kazala? Predvsem se je kazala s slabšimi kariernimi možnostmi, z ustvarjanjem negativne osebne podobe, s slabšimi delovnimi razmerami.

VPRAŠANJE: Ali po vašem mnenju v slovenski znanosti prihaja do diskriminacije in zakaj? Možnih je več odgovorov.

Kot smo pokazali z analizo podatkov, je upravljanje z znanostjo v Sloveniji spolno pristransko. Po mnenju anketiranih v raziskavi so bistvene diskriminacijske prakse, ki bi jih bilo treba odpraviti: netransparentnost v odločanju, pristranski kriteriji napredovanja oz. habilitiranja, nezavedne spolne pristranskosti pri ocenjevanju odličnosti, pri recenzijskih postopkih.

KAJ BI OMILILO DISKRIMINACIJO NA OSNOVI SPOLA V ZNANOSTI?

Anketirani predvsem izpostavljajo potrebo po spremembi odnosov in etičnih standardov v znanosti in uveljavitev ustreznih pravil in zakonov v prid večji enakopravnosti spolov v znanosti. Vse to pa pomeni potrebo ali zahtevo po drugačnem vodenju in upravljanju z znanostjo in z znanstvenimi skupnostmi.

Rezultati raziskave so prepričljivi in pomenljivi. Nedvomno potrjujejo hipotezo, da je spolna pripadnost še vedno osrednji element institucionalnega življenja v znanosti; ne v predavalnicah, ampak tam, kjer je moč, vpliv, prestiž, ugled, denar, kjer se sprejemajo odločitve.

Akademske ustanove se, vsaj kar se tega tiče (moč, vpliv, prestiž, ugled, denar), še vedno kažejo kot izrazito moško določeni socialni prostori s posebno moško akademsko kulturo. Zaradi nove pozornosti do položaja žensk v znanosti v zadnjem desetletju vse redkeje naletimo na odkrito, vedenjsko izvajanje dominacije. Institucionalna dominacija se je premaknila v prikrite vidike moči, kjer učinkuje tako, da naturalizira razlikovanje ter utemelji hierarhične položaje v zdravem razumu, racionalnosti in v »stanju stvari« kot npr. spolna zaznamovanost določenih položajev.

POLOŽAJ ŽENSK V ZNANOSTI

Pravzaprav položaj žensk v znanosti povsem ustreza današnjemu upravljanju z znanostjo v okviru prevladujoče neoliberalne družbene paradigme. Ključni elementi tega urejanja znanosti so zahteve po ekonomski učinkovitosti, konkurenčnosti, trženju znanja, tekmovalnosti. Te spremembe nekateri razlagajo s pojavom »akademskega kapitalizma« (Schimank, 2005) ali spreminjanjem univerze v podjetje (Giroux, 2007). Znotraj tako upravljane znanosti se slabšajo pozicije tistih, ki nimajo utrjenega položaja v tej novi strukturi; žensk in mladih. Ti se morajo vse pogosteje sprijazniti s prekarnimi oblikami zaposlitev. Prekarnost dela se izraža v nizki stopnji varnosti zaposlitve, nizki stopnji nadzora nad delovnimi pogoji (plača, delovni čas).

Tu pa nastane nova nevarnost, ne samo za ženske v znanosti, ampak za akademske institucije nasploh, da se ugled akademske profesije zmanjšuje zaradi vedno težjih pogojev; naraščanja zaposlitev za določen čas, vedno večjih obremenitev, tako pedagoških kot raziskovalnih, težjih pogojev za napredovanje, pogojev, ki zmanjšujejo lastno ustvarjalnost (na primer točke v točno določenih revijah, ki imajo zelo fiksirane kriterije za objave) in povečujejo pritisk h konformnosti.

Konformnost, predanost in ustvarjalnost preprosto ne gredo skupaj.

Nevarnost je, da bodo na izgubo ugleda, prestiža, veliko hitreje in močneje reagirali moški kolegi, ki se bodo raje zaposlovali na uglednejših in bolje plačanih delovnih mestih, na primer v menedžmentu, politiki, velikih mednarodnih korporacijah, zasebnem sektorju in da se bo tako »naravno« ustvaril prostor za ženske. Če bodo ženske na ta način zavzele akademsko sfero, to seveda ne bo pomenilo niti zmagoslavja žensk, niti zmagoslavja enakih možnosti v znanstveno raziskovalni in akademski sferi.

 

Opomba: Daljši zapis, ki vključuje tudi podrobnosti o znanstvenih monografijah, ki sta bili izdani na podlagi opravljene raziskave, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov, kjer so navedeni tudi uporabljeni podatkovni viri in literatura. 

——————————

Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata dr. Ana Slavec in dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. 

Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP. Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).

Več od Prof. dr. Mirjana Ule

Neenaki pogoji znanstvenega dela v Sloveniji

Kje so temeljne ovire za uveljavljanje žensk v znanosti, kaj so razlogi...
Beri dalje