Obiščite svojo zdravnico, dokler je še živa?!

(foto: Darko Stojanovic via Pixabay)

Podatek o domnevno izjemno nizki pričakovani življenjski dobi zdravnic se že leta pojavlja v medijih kot jasen dokaz skrajne preobremenjenosti zdravnikov. Še posebej prav pride v časih stavk in pogajanjih z vlado. Nikakor pa ta trditev ne drži. Poglejmo najprej nekaj izjav in objav na to temo, ki se v različnih oblikah in medijih pojavljajo že vrsto let:

“V povprečju slovenska zdravnica, zaposlena v javnem zdravstvu, živi le 65 let, to je kar 18 let manj, kot povprečno živijo slovenske ženske!” (Sobotna priloga, pisma bralcev, november 2016)

“Slednja izrazito izstopa pri družinskih zdravnicah, ki umirajo kar 20 let prej kot ostale Slovenke.” (Uvodnik ISIS, Zdravniška zbornica Slovenije, junij 2013)

“Povprečna pričakovana življenjska doba žensk v naši državi je 79 let, zdravnice doživijo le 65 let.” (Nedelo,  julij 2011)

ANALIZA IZ LETA 1999

Ob navajanju gornjih podatkov se avtorji sklicujejo na članek “Umrljivost zdravnikov v Sloveniji v letih 1985 do 1999”, objavljen leta 2000 v prilogi Zdravniškega vestnika (avtorja J. Šelb, T. Albreht). Poglejmo, kako so prišli do tega podatka, tu namreč tiči vir vseh težav.

– V analizo so zajeli 4148 zdravnic, od tega le 94 zdravnic, ki so bile rojene pred letom 1930 in so torej tekom raziskave sploh lahko doživele 70 let (avtorji povedo, da je v starejših generacijah izredno malo žensk študiralo medicino).

– Umrlo je 35 zdravnic rojenih pred letom 1930 (59 jih je bilo ob koncu raziskave še živih in starejših od 70 let, torej je mediana starosti ob smrti v tej generaciji gotovo več kot 70 let).

– Umrlo je 47 zdravnic rojenih po letu 1930 (4006, torej jih je 98,8 % še živih) .

– Izračunali so mediano starosti med umrlimi zdravnicami. Seveda so dobili manj kot 70 let. Za tiste, ki morda ne veste, kaj je mediana oz. srednja vrednost, to je v našem primeru starost, pred katero umre polovica zdravnic. Če bi želeli dobiti pravo mediano, bi morali torej upoštevati tudi še žive.

– Pri moških je bila mediana višja, saj so imeli v vzorcu precej večji odstotek tistih, ki so bili rojeni pred letom 1930 in so zato v času raziskave lahko dosegli višjo starost.

– Še manjšo mediano bi dobili, če bi na enak način gledali splošno populacijo (z enako majhnim deležem žensk rojenih pred letom 1930), saj je tam umrljivost precej višja od te, ki jo poročajo v članku (zdravnice: v kohorti 1930-1939 jih je do leta 2000 umrlo 4,2 %, populacija: v kohorti 1930-1939 je do leta 2000 umrlo cca 12 % žensk, upoštevamo le tiste, ki so bile še žive leta 1974, ko je bil uveden register zdravnikov.  Več podatkov o umrljivosti splošne populacije si lahko ogledate na na tej povezavi).

SLIKA: Izbrani podatki iz članka “Umrljivost zdravnikov v Sloveniji v letih 1985 do 1999”.

zdravnice_slo

Podobno popolnoma napačni rezultati niso nič novega, ocenjevanje povprečne starosti samo med umrlimi je preprosto izračunljiv podatek, ki pa je popolnoma nesmiseln. Denimo, da nas zanima preživetje bolnikov z gripo. Zberemo vse ljudi, ki so letos zboleli za gripo, spremljamo jih 1 leto. Nekaj izmed opazovanih ljudi bo v tem času umrlo, ogromna večina preživela. Izračunamo mediano časa od diagnoze do smrti za umrle –  ker jih nismo spremljali več kot eno leto, ne more biti večja od enega leta. Naj torej zaključimo, da bolniki po gripi preživijo manj kot 1 leto?!

Še več podobnih primerov je  opisanih v zabavnem članku, ki je izšel v reviji Significance. Levičarji na ta način umirajo 9 let prej kot desničarji (med starejšo populacijo jih je zelo malo, saj so takrat vse otroke silili pisati z desno), podobno hudo se godi tistim, ki igrajo na električno kitaro (ki jih je prav tako v starejših generacijah zanemarljivo malo).

Članku v opravičilo:  večina objavljenih rezultatov je pridobljena s smiselnimi metodami, rezultat »65 let« ni osrednje sporočilo članka, avtorja ga niti ne omenjata v razpravi in zaključku (ga pa najdemo v povzetku). Rezultat je v nasprotju z večino ugotovitev v članku, ki ugotavlja, da so stopnje umrljivosti zdravnikov 20-30 % nižje kot v splošni populaciji.

KLJUČNI PROBLEM JE MEDIANA “65 LET”

Za pravilno analizo tovrstnih podatkov je namreč nujno uporabiti t.i. metode analize preživetja, ki pravilno upoštevajo tudi ob koncu raziskave še žive posameznike in posameznice (strokovni izraz je »krnjene« posameznike oz. posameznice).

Zanimivo je, da podatek v medijih navajajo predvsem zdravniki sami. Pri tem so nekoliko nedosledni, (1) razlika s celotno populacijo glede na gornje izjave niha od 14 do 20 let, čeprav se vsi sklicujejo na isti članek, temeljijo torej na istem viru iz leta 2000 in istih številkah, (2) govorijo o povprečju namesto o mediani, (3) nekateri trdijo, da gre le za zdravnice družinske medicine, čeprav se je podatek nanašal na vse … A vse to sploh ni ključni problem. Ključni problem je mediana »65 let«.

Ker je izračun mediane napačen, se tudi napačno sklepa, da polovica slovenskih zdravnic umre pred 65 letom starosti, torej pred upokojitvijo.

Po podatkih iz članka, objavljenega leta 2000, je danes v Sloveniji malo več kot 1100 zdravnic starih 55-65 let. Kar 600 izmed njih jih bo torej umrlo v naslednjih nekaj letih?  Ali res kdo v zdravniški stroki verjame tem številkam?  To je znatno več smrti letno kot pri raku materničnega vratu (cca 45 letno, vir Register raka RS), za katerega je stroka uvedla redno cepljenje. Naj starši svojim deklicam začnejo prepovedovati študij medicine? Ali res verjamejo, da slovenske zdravnice živijo manj časa kot prebivalke Sudana in Etiopije?

Trditev, da slovenske zdravnice živijo “kar 18 let manj, kot povprečno živijo slovenske ženske”, je proizvod popolnoma napačnih izračunov, ne drži in je čas, da se s temi številkami neha opletati po medijih.

 

Opomba: Zapis je bil v nekoliko spremenjeni obliki izvorno objavljen na strani Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko.

Več od Dr. Maja Pohar Perme

Obiščite svojo zdravnico, dokler je še živa?!

Podatek o domnevno izjemno nizki pričakovani življenjski dobi zdravnic se že leta...
Beri dalje