“Lek je prevzel Novartis, prestavili so sedež, nimajo več raziskav, ne vlagajo več v raziskave in razvoj tako kot v Krki, plače so nižje kot bi lahko bile, če se pač to ne bi zgodilo.” Andreja Poje, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v oddaji Odmevi na RTV Slovenija, 25. februarja 2013 (na 28:39 – 28:55).
Resnicomer, s katerim ločujemo zrnje od plev, laži in manipulacij, ima 5 stopenj: 100 – izjava drži, 75 – izjava večinoma drži, 50 – izjava delno drži, 25 – izjava večinoma ne drži, 0 – izjava ne drži. Dodatno, šesto stopnjo, zaseda DEBELA LAŽ.
Trditev o vlaganju v razvoj in raziskave (v nadaljevanju R&R) v Leku, kar je predmet te analize, se lahko obravnava z dveh ločenih vidkov. Prvič, z vidika obsega raziskav v Leku pred in po prevzemu s strani Novartisa, in drugič, z vidika vlaganja v razvoj v Leku in Krki v tem času.
Raziskave in razvoj v Leku potem, ko je družbo prevzel Novartis
Sodeč po sporočilu za javnost z Lekove spletne strani1 je Novartis 21. novembra 2002 uspešno pridobil 99,07 % vseh delnic Leka. Glede na letna poročila2 je Lek v letu 2002 za raziskave in razvoj namenil 42,8 miljonov evrov oz. 12,6 % prihodkov od prodaje. Lek je v letu 2003 zaradi lansiranj dveh izdelkov v ZDA beležil rekordno, skoraj 75-odstotno rast3. Takrat je, zaradi izrazitega povečanja obsega prodaje navkljub povečevanju absolutne vrednosti vlaganj za raziskave in razvoj, v letu 2003 delež vlaganj v prihodkih od prodaje upadel (8,7 %). V naslednjih letih je vlaganje v R&R naraščalo do leta 2010, kjer je letni vložek dosegel 81 miljonov oz. 14,7 %. Glede na podatke iz leta 2003 – 2011 je Novartis v obdobju po prevzemu v Leku za raziskave in razvoj namenil v povprečju 11,2 % prihodkov od prodaje Leka. Kot je razvidno iz spletne strani Skupine Sandoz4, druge največje generične farmacevtske družbe na svetu, ki deluje kot divizija skupine Novartis, je Lek eden od Novartisovih ključnih razvojnih jeder. Tako v razvojnih centrih v Ljubljani in Mengšu poteka približno četrtina Sandozovih globalnih razvojnih aktivnosti, k čemur prispevajo tudi dosežki, plod sodelovanja z domačimi raziskovalnimi inštitutu in univerzami. Lekovi razvojni oddelki imajo v Sandozu, ki stavi na biotehnologijo, pomembno vlogo tudi zaradi domačega znanja s področja podobnih bioloških zdravil4,5.
Raziskave in razvoj v Leku in Krki
Pred začetkom primerjave R&R dejavnosti v Leku in Krki velja povedati, da se obe podjetji zaradi velikih vlaganj v preteklem desetletju po tehnološki opremljenosti uvrščata v sam vrh farmacevtske panoge. Podjetji pa vendarle nista direktno primerljivi, saj Lek na trgu nastopa skupaj s svojim lastnikom, medtem ko si Krka položaj na tujih trgih utrjuje z gradnjo lastnih tovarn. Tako je npr. Novartis, glede na poročilo Evropske komisije o naložbah podjetij v R&R z leta 2012, po vlaganju v R&R četrti na svetu, Krka pa kot edino samostojno podjetje iz Slovenije zaseda 716. mesto na svetovnem oz. 214. mesto v EU6. Nadalje v Leku gojijo dolgotrajni razvoj s področja biotehnološke pridelave zdravil, s posebnim poudarkom na pridobivanju farmacevtsko zanimivih molekul s tehnologijami rekombinantne DNA7. Kljub številnim razlikam v poslovanju sta ti podjetji v Sloveniji navidnejša igralca na farmacevtskem prizorišču, zato se eno podjetje hitro znajde v izjavi, naperjeni proti drugemu, čeprav primerjava ni vedno na mestu.
Pred prevzemom s strani Novartisa sta si bila Lek in Krka morda res podobna po obsegu prodaje (glej Preglednici 1 in 2), kljub temu pa je bila že tedaj njuna strategija nastopanja na trgu različna. Leta 2002 je Lek namenjal 30 % več sredstev od prodaje za razvoj in zaposloval za 20 % manj ljudi. Ko jih je prevzel Novartis, je Lek del predstavništev v tujini bodisi zaprl, bodisi združil z podružnicami Novartisa ter v matični družbi v obdobju 2002 – 2011 povečal število zaposlenih za 14 % (oz. za 7%, če ne štejemo delovne sile, ki v Leku deluje preko zaposlitvenih agencij). V tem času je Krka del zaposlenih iz tujine prezaposlila v Sloveniji, vseeno pa ob tem še precej zaposlovala, saj se je število zaposlenih v matični družbi od leta 2002 povečalo za 30 %.
Glede na letna poročila8 so v Krki za razvoj v letu 2002 namenili za tretjino manjši vložek v deležu od prodaje kot v Leku (Slika 1). V obeh farmacevtskih družbah so v nadaljnjih letih močno povečali obseg raziskav, pri čemer je Krka v obdobju 2006-2011 raziskavam in razvoju v povprečju namenila 15 % manjši delež od prodaje v primerjavi z vložki Leka. Tako so v letu 2011 v Krki porabili 92,9 milijonov evrov za raziskave in razvoj, v Leku pa 78,6. Pri upoštevanju prihodkov od prodaje v višini 957,6 in 623,1 milijonov evrov to pomeni za 23 % manjši odstotek vložka s strani Krke.
Prav tako sta obe podjetji v času od leta 2002 dalje bistveno povečali število prijavljenih patentov (Slika 2), ki lahko služijo kot posredno merilo aktivnosti na področju raziskav in razvoja. V Krki so povečali obseg patentiranja v bazi Urada za intelektualno lastnino RS9 in v tujih patentnih bazah10. V Leku je število slovenskih patentnih objav po prevzemu Novartisa upadlo, močno pa je porastlo objavljanje patentov v tujini, kar je pričakovano glede na globalno tržno usmeritev njegovih lastnikov.
Naša ocena
Po analizi javno dostopnih virov informacij smo ugotovili, da so v Leku po prevzemu s strani Novartisa izrazito povečali obseg raziskovalnega in razvojnega dela v sklopu Lekovih razvojnih centrov. Nadalje so v Lekovem razvoju v tem času kot ena izmed redkih družb v svetovnem merilu osvojili področje razvoja podobnih bioloških zdravil, pri čemer so celokupna vlaganja v Lek od leta 2002 znašala 1,1 milijardo evrov11. Prav tako ne vzdrži primerjava o vlaganjih v R&R med Lekom in Krko, saj je v slednji farmacevtski družbi stopnja vlaganj v razvoj nekoliko nižja. Resda je Krka v času od leta 2007 glede na čisti dobiček in od leta 2008 glede na prihodke od prodaje poslovala bolje od Leka (delno tudi zaradi izplačevanja dobička Leka Novartisu), kar pa ni v neposredni povezavi z vlaganji v raziskave in razvoj.
Z ocenami o tem, kakšne bi lahko bile plače v Leku, se v naši analizi nismo ukvarjali. Kot zanimivost pa ob koncu dodajamo podatke, ki so jih o plačah v dveh največjih farmacevtskih družbah pred časom objavili v časniku Finance12: »Dodana vrednost na zaposlenega je v obeh družbah približno 95 tisoč evrov, kar je za približno 2,5-krat več od slovenskega povprečja. To se kaže tudi pri nadpovprečni plači, ki je približno dvakrat višja od slovenskega povprečja. Krka pri tem z 2.652 evri, ob upoštevanju božičnice in nagrad, nekoliko zaostaja za 3.071 evri povprečne plače v Leku.«
Andreja Poje, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je glede obsega raziskav v Leku po prevzemu s strani Novartisa dejala, da “nimajo več raziskav, ne vlagajo več v raziskave in razvoj tako kot v Krki, plače so nižje kot bi lahko bile, če se pač to ne bi zgodilo”. Preverjanje podatkov je pokazalo, da to še zdaleč ne drži, da gre, milo rečeno, za besedičenje, ki se v nobenem primeru ne sklada z javno dostopnimi informacijami. Zato trditvi prisojamo najnižjo možno oceno: DEBELA LAŽ.
Napisal in raziskal: Meta preiskovalni urad (MPU)
Uredila: Nataša Briški
Področje: farmacija, gospodarstvo
Uporabljeni viri:
1 – Lek, sporočila za javnost, 21. nov. 2002
2 – AJPES
3 – Lek, sporočila za javnost, 25. jan. 2005
4 – Sandoz, Sandoz Around the World, 15. jun. 2010
5 – Lek, Razvojni center Slovenija
6 – The 2012 EU Industrial R&D Investment Scoreboard
7 – Kemijski inštitut, Biotehnologija
10 – Podatkovne baze WIPO
11 – Lek, sporočila za javnost, 27. sep. 2012
12 – Finance, Deset let od prodaje Leka: dobra reklama za tuji kapital, 4. Nov. 2012
13 – Odmevi, 25. februar 2013
Več o projektu: Meta Analiza, predlogi in komentarji dobrodošli na info@metinalista.si.
Projekt je podprla Ameriška ambasada v Ljubljani. “This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State.”