Prekleti kadilci (Svetlana Makarovič)
Svetlana Makarovič, Prekleti kadilci
Kako bi bil naš svet prijeten,
kako bi nam bilo lepo,
kako drugače bi živeli,
ko bi kadilcev ne bilo.
—
Kako svobodno bi zajeli
globoko v pljuča čisti zrak,
če ne bi več sveta zastrupljal
ta ubijalski gnus – tobak.
—
Blaginja bi se razcvetela
in mir in sreča vsepovsod
in v bratski se objem bi združil
trpinčeni človeški rod.
Svetlana Makarovič (foto: Zaklop, vir: siol.net)
—
Zato pobijmo vse kadilce,
morilce, lopove, smrdljivce,
te puhajoce svinjske rilce,
ki uničujejo nam živce!
—
Kaj gledaš, deček, me debelo?
Kadilec sem, izmeček, smet,
življenje mi bo izpuhtelo
s strupenim dimom cigaret;
—
zastrupljam zrak, ljudi in sebe,
zaradi mene ptice mro -
a ker sem lopov, se mi jebe,
kar je, kar b’lo je in kar bo.
Svetlana Makarovič, Prekleti kadilci (2001). Ljubljana: Založba Sanje.
2 komentarjev
Sam sem kadilec.Na mojo žalost,celo strasten,ampak se zaradi tega nimam za nekakega množičnega morilca.Kajenje zaenkrat ni zakonsko prepovedano.So pa zakonsko prepovedane žalitve.Ko so zahtevali naj se umaknem iz lokala zaradi nekadilcev,sem se umaknil,kot pes ,ki nima vstopa med ljudi.Leto pozneje sem poslušal neumno čvekanje nekadilcev,kot,da bo svet propadel zaradi nas-kadilcev.Danes,tri leta po tem,še vedno berem nekakšno pozijo,kot,da sem si osebno izmislil krematorije in koncentracijska taborišča .Res je.Kajenje je odvisnost in ne počutim se dobro zaradi tega,ampak vsakokrat,ko preberem kak tak komentar ali kakor hočete,celo poezijo,me prime,da bi prižgal novega in pihnil z vso sapo,da bi zakadil vse-nekadilce!
Večinoma se strinjam s Sebastijanom. Nisem kadilka, vseeno pa si jih ne drznem obsojat, še posebej ne na tak način. Kaj če bi bili ravno vi kadilec? Če mislite da ste vi popolni se motite. Če bi pobili kadilce, lopove, morilce… bi bili po vaših izjavah tudi sami za odstrel. Vsak ima pravico izbrati svojo pot v življenju,.. Ta poezija al karkoli je, me je res presenetila.