Si, kar bereš, in to smo mi: Damijan Kracina, Alenka Pirman, Jani Pirnat

Alenka Pirman, (foto: Urška Boljkovac)
Alenka Pirman, (foto: Urška Boljkovac)
Damijan Kracina, Alenka Pirman, Jani Pirnat med izvajanjem preizkusa, koliko časa se topi maslo na glavi. Maslo na glavi, 2010 (foto: Urška Boljkovac)

Avtorji: Damijan Kracina, Alenka Pirman in Jani Pirnat, ustanovitelji Društva za domače raziskave (na Twitterju  @DomaceRaziskave), ki obstaja že devet let. Prav toliko je star Razvezani jezik (na Twitterju @razvezani), prosti slovar žive slovenščine, njihov prvi projekt, ki še kar traja. Sicer se pa ukvarjajo s sodobno umetnostjo, zbirajo stenske pajke in prodajajo čas.

Damijan Kracina (risba: Amelija, 9 let)
Damijan Kracina (risba: Amelija, 9 let)

»Glede knjig ki jih priporočamo, mene ni zraven,« pravi Damijan Kracina, »jaz sem na Alanu Fordu in Zdravem kombiniranju hrane, učbeniku za kemijo za 9. razred in Matematičnih enačbah za osnovno šolo. V četrtem imamo pa Lassie se vrača.«

Jani Pirnat piše z Japonske, kjer trenutno živi: »Redko berem iz potrebe po branju, berem bolj iz radovednosti. Uživam v fizični aktivnosti. Ko pa me življenje prižene v situacijo, da se v meni porodijo težko razložljivi občutki, se pogosto poslužim leposlovja avtorjev, za katere menim, da so doživljali podobno. Tako spoznavam sebe in ljudi, ki sem jih srečujem in me privlačijo ali odbijajo do te mere, da raziščem zakaj. Pogosto si tako razblinim uležane stereotipe, preverjam svoje izkušnje in skušam vse dojemati drugače. Tako postane življenje večplastno in horizonti širši.« Priporoča:

Jani Pirnat (risba: Matej Lavrenčič)
Jani Pirnat (risba: Matej Lavrenčič)

Alex Kerr: Dogs and Demons. Tales From Dark Side of Japan, 2002

Japonolog in umetnostni zgodovinar iz ljubezni do dežele, v kateri živi več kot 30 let, skozi večletno raziskavo z mnogimi sodelavci z Japonske in od drugod razkriva, kaj se skriva za fasado ”popolnosti” japonske družbe. Kerr je prvi tujec, ki je leta 1994 na Japonskem prejel največjo in prestižno literarno nagrado Shincho Gakugei za nedomišljijsko delo Lost Japan. Za Dogs and Demons, ki je izšla osem let kasneje, mu je Japonci verjetno ne bi podelili. Citat iz knjige in japonske zgodovine umetnosti: »Veliko lažje je narisati sto demonov, ki jih sproža domišljija, kot enega samega običajnega psa.«

Fernando Pessoa: Knjiga nespokoja, 1935

Nedokončana avtobiografija človeka, ki ga ni bilo, zaključena s pisateljevo smrtjo leta 1935. Delo na videz zdolgočasenega birokrata, ki je skozi pisanje živel življenje multipliciranih osebnosti in uporabljal 16 glavnih heteronimov in še vsaj 75 drugih. Pisal je večinoma v portugalščini, francoščini in angleščini. Knjiga nespokoja je odraz nemirne, vase poglobljene duše. Knjiga fantastičnih, lepih, žalostnih in surovih življenjskih misli, ki je skoraj nima smisla brati z namenom, da bi jo prebrali, pač pa lahko dnevno naključno odpreš knjigo, prebereš stran ali dve in nato uživaš v razmišljanju.

Alenka Pirman (risba: Tibor Bolha)
Alenka Pirman (risba: Tibor Bolha)

Alenka Pirman pa se je iz Pariza vrnila z obsežnim slovarjem Tout l’argot des banlieues. Le Dictionnaire de la Zone (Celoten argo iz predmestij. Slovar Cone). Sestavil ga je je Abdelkarim Tengour, računalničar, pisatelj in boksar, ki pod vzdevkom Cinična kobra na spletu zbira besede že od leta 2000. Ne gre za skupnostni slovar, kakršen je Razvezani jezik, avtor ima namreč vse pod kontrolo, je pa izreden ljubiteljsko-poznavalski izdelek, ki v Franciji ne bo toplo sprejet. Začne se s citatom zgroženega internavta: »Z veliko bolečine in razočaranja sem naletel na to stran, ki je, če človek dobro pomisli, propagandno orodje socialne in izobraževalne bede, ki jo mora prenašati naša uboga Francija.«

Od leposlovja Alenka priporoča primerjalno branje dveh sloves od otroštva – Čučnikovo Otročjost (2013) poplaknite s Filipčičevim Kuku (1985). Za stalno mesto na vaši nočni omarici pa svetuje anarhoidne Pozdrave iz Babilona (Krt, 1987): »Vam je v tej državi slabo? V nobeni vam ne more biti dobro. (…) ČAS JE, da si ponovno prisvojimo čas, ki nam je bil ukraden – in čas je, da si vzamemo čas za svoje življenje. APRÈS LE DÉLUGE … NOUS!«

RJnaslovka740sh

 

PRIVOŠČITE SI TUDI:

S knjigami se družim v dobrih in slabih trenutkih: Ksenja Perko (december 2013)

Najrajši berem ležečki: Tadeja Bučar (november 2013)

Najraje imam knjige s posvetilom: Polona Sladič (november 2013)

Knjige najraje berem nekje v miru in tišini: Eva Kobe (november 2013)

Vstajenje knjižnega molja: Gal Jakič (november 2013)

Alcessino domače pranje (oktober 2013)

Prava knjiga te vedno najde: Jelena Burnik (oktober 2013)

Čim več knjig v glavi, srcu in na policah: Iva Kristl Brunec (september 2013)

Najraje tičim v knjigarnah s kavarno ali restavracijo: Darinka Bunjevac (september 2013)

Na naši domačiji se bralne navade ne razlikujejo med zimo in poletjem: Boštjan Gorenc – Pižama (september 2013)

Poletje 2013, kaj beremo in priporočamo (junij – avgust 2013)

 

Več od Metina lista

What does it mean to be poor or rich?

Before I left my country, my former employer told me I was...
Beri dalje

2 komentarja

Komentiranje je zaprto.