TOP objave (junij 2016)

(foto: marcoreyesgt via Pixabay)

TOP objave je rubrika, v kateri na poljuden način povzemamo aktualne in odmevne dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz najrazličnejših znanstvenih področij. Pripravljamo jo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, želimo pa si, da bi bila slovenska javnost bolje obveščena o delu in uspehih slovenske znanosti.

(foto: marcoreyesgt via Pixabay)
(foto: marcoreyesgt via Pixabay)

V junijski izdaji o (1) novih strategijah v boju proti diabetesu in debelosti, (2) zaznavanju kratkih napisov na televiziji, (3) fizikalistov in dispozicionalistov pogled na barvo: fiziološki ugovor, (4) kako s kulturno inteligentnostjo do ustvarjalnosti v kulturno raznolikem okolju in več (5) o operi kot podobi družbe. Spodnji izbor smo v rubriko #TOPobjave uvrstili na podlagi svetovne odmevnosti njihovih člankov.

Želimo vam veselo širjenje obzorij, pa ne zamudite naših naslednjih TOP objav!

NOVE STRATEGIJE V BOJU PROTI DIABETESU IN DEBELOSTI

Epidemija debelosti in posledično tudi sladkorna bolezen tipa 2 se pospešeno širita po svetu. Odkrivanje sistemov uravnavanja telesne teže in presnovnih motenj tako predstavlja pomemben preboj za identifikacijo ključnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj teh kompleksnih bolezni.

Študija na mišjih modelih, ki so jo opravili Simon Horvat s Kemijskega inštituta ter Gregor Gorjanc in Jasmina Beltram z Univerze v Ljubljani, v sodelovanju s kolegi in kolegicami iz šestih držav, je pokazala povišano izražanje gena Tst v maščobnem tkivu vitke linije miši, kar je bilo odgovorno za odpornost na razvoj debelosti in diabetesa. Učinki gena so bili potrjeni tudi pri ljudeh. Tako je bila ugotovljena povsem nova funkcija encima, ki je bil do sedaj poznan kot naravni zaščitnik pred zastrupitvijo s cianidom. Povišan nivo Tst ugodno vpliva na metabolične parametre preko procesov celičnega dihanja, razstrupljanja nevarnih kisikovih spojin in drugih odpadnih produktov ter sproščanja hormonov za razgradnjo maščob in porabo energije, s čimer brani telo pred razvojem debelosti in sladkorno boleznijo tipa 2.

Odkritje odpira nove možnosti razvoja učinkovin ali drugih pristopov terapije za zdravljenje z debelostjo povezane sladkorne bolezni.

Članek je objavljen v prestižni reviji Nature Medicine.

SLIKA: Shematski prikaz opravljenega eksperimenta.

debelost

ZAZNAVANJE KRATKIH NAPISOV NA TELEVIZIJI

Kako najbolje oblikovati kratke napise, ki se predvajajo na televizijskem zaslonu med oddajami in gledalcem sporočajo dodatne informacije? Pravil za oblikovanje teh napisov ni, ja pa njihova informativna vloga izjemna.

Z eksperimentom, v katerem so Nace Pušnik, Klementina Možina in Anja Podlesek z Univerze v Ljubljani merili, kako hitro gledalec prebere in razume napis z različnimi značilnostmi, so ugotovili, da gledalci pisavo Georgia procesirajo hitreje kot npr. pisave Verdana, Calibri, Trebuchet in Swiss721.

Hitreje procesiramo napise v verzalkah kot napise v minuskulah ali stavčnici in napise na zgornjih položajih zaslona kot tiste na spodnjih položajih.

Avtor in avtorici so svoj članek objavili v reviji Behaviour & Information Technology.

SLIKA: Primer prikazovanja besed v pisavah (z različnimi značilnostmi) in načinih prikaza (verzalke, minuskule, stavčnica) na štirih položajih osrednjega dela zaslona.

napisi

FIZIKALISTOV IN DISPOZICIONALISTOV POGLED NA BARVO: FIZIOLOŠKI UGOVOR

S filozofskega vidika se opazovalec barve znajde v naslednji dilemi: ali ni barva nič drugega kot lastnost predmetov (fizikalizem), ali barve sploh ni na predmetih, ampak je zgolj v naših možganih (subjektivizem), ali pa je barva malo na predmetih, malo pa tudi v naših možganih (dispozicionalizem)?

S pomočjo nevroznanstvenih rezultatov, ki kažejo, da je nevronska aktivnost naših možganov povsem dovolj za realizacijo barve (šteje edino subjekt), Andraž Stožer in Janez Bregant z Univerze v Mariboru v članku zavrneta tako fizikalizem (obarvanih predmetov za njeno izkustvo ne rabimo) kot tudi dispozicionalizem (nosilec, svetloba in subjekt skupaj niso nujni pogoj za barvno izkustvo).

Članek je objavljen v reviji Acta Analytica.

SLIKA: Enak dražljaj vodi do različne barvne zaznave, odvisno od tega, kam na očesu pade svetloba.

acta

S KULTURNO INTELIGENTNOSTJO DO USTVARJALNOSTI V KULTURNO RAZNOLIKEM OKOLJU

Legenda, da zaposleni dobijo odlično ustvarjalno idejo »pod tušem«, je že zdavnaj pokopana, saj zaposleni z enim klikom na računalniški miški delujejo v medkulturnem raznolikem okolju in sledijo potrebam kulturno različnim kupcem.

Tako je v današnjem času prava ustvarjalna ideja »kulturno inteligentna« ideja.

Raziskava, ki sta jo naredili Sabina Bogilović z Univerze v Ljubljani in Miha Škerlavaj z Norwegian Business School na Norveškem, je potrdila in pokazala, da so le zaposleni, ki so visoko motivirani za medkulturno sodelovanje (motivacijska kulturna inteligentnost) in lahko prilagodijo svoje mišljenje o medkulturnih razlikah (metakognitivna kulturna inteligentnost), bolj ustvarjalni v kulturno raznolikem okolju.

Članek je objavljen v reviji Economic and Business Review.

SLIKA: Chindogu (foto: Aaron “tango” Tang via Flickr).

chindogu

OPERA KOT PODOBA DRUŽBE

Ali je mogoče skozi opero ne samo izražati, ampak tudi dosegati daljnosežne politične cilje in družbene spremembe?

Vlado Kotnik s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem razkriva operni svet Wilhelmine iz Bayreutha, ene najpomembnejših prinčevskih intelektualk 18. stoletja, skozi interdisciplinaren pristop, kjer se uvidi kulturne zgodovine, antropologije rituala in opernih študijev zlijejo v celovito analitično pripoved o izjemnih naporih neke modre ženske za premislek o družbi njenega časa.

Svojo antropološko študijo zgodovinskih opernih praks je avtor objavil v reviji Issues in Ethnology and Anthropology.

SLIKA: Wilhelmine of Prussia, Margravine of Brandenburg-Bayreuth. Avtor: Antoine Pesne, foto via Wikimedia).

Wilhelmine_von_Preußen_um_1734_001

 

FISRubriko TOP objave pripravlja in ureja dr. Zoran Levnajić s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Približno enkrat mesečno skuša širši javnosti približati vrhunske dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so po njegovem mnenju pogosto spregledani. #TOPobjave

Več od Dr. Zoran Levnajić

TOP objave (april 2016)

V rubriki TOP objave, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v...
Beri dalje