Z dr. Ljerko Bizilj, direktorico TV Slovenija, o viziji razvoja TV Slovenija, kroničnem boju z mlini na veter, o minutah, ki so jih po svoje izkoriščali parlamentarci na Tretjem programu in … o lulanju v Dobro jutro, eni najbolj gledanih oddaj na TV SLO. Razloži, kaj pogreša pri novodobnih voditeljih, ki je večinoma nikakor ne prepričajo. Odkrito pa tudi o Ališičevem komentiranju in ponudbah, ki jih zavrača Miša Molk. #MetinČaj
Podcast: Play in new window | Download (Duration: 1:00:38 — 69.4MB)
Na podcast Metin čaj se lahko naročite tudi preko iTunes in RSS.
Dr. Ljerka Bizilj – direktorica TV Slovenija, predtem odgovorna urednica (parlamentarnega) tretjega programa TV Slovenija in urednica oddaj Dobro jutro in Prava ideja, obe je tudi pomagala zasnovati. Sodelovala je v organih Evropske radiotelevizijske zveze (EBU) za področje izobraževanja, kjer je spoznavala radio in televizijo in evropski javni servis tudi v luči novih tehnologij in žanrskih pristopov (1997-2000). Bila je odgovorna urednica RGL (1996-2000). Avtorsko je pripravila številne televizijske informativne in dokumentarne oddaje ter izdala več knjig. Sodeluje z Univerzo na Primorskem, kjer študente medijskih študijev spoznava s televizijskim in drugimi novimi mediji.
Aljaž Pengov Bitenc – @pengovsky na Twitterju, agent provocateur in splošni nebodigatreba. Bloger od leta 2006. V tem času si je prislužil že vse možne oznake, od “obveznega vira informacij o slovenski politiki” (Economist.com), preko “odmevnega komentatorja” (The European Voice) do “komunistično-agitpropovske murgeljske podgane” (nekateri žalostni in silno osamljeni pripadniki komentariata). Sicer se oglaša tudi na “odgovorni urednik Radia KAOS” in “kolumnist časnika Nedelo”.
Nataša Briški – novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta pomaga spodbujati aktivno državljanstvo ter enakost in enakopravnost spolov, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za boljše razumevanje znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.
– Ljerka Bizilj: Vizija razvoja Radiotelevizije Slovenija
Če ste uživali in morebiti tudi kaj novega izvedeli ob poslušanju podcasta Metin čaj, bomo iskreno veseli vaših tvitov, všečkov, daunloudov in šerov. Komentarji in predlogi, kako bi bili lahko še boljši, dobrodošli tudi na info@metinalista.si, če pa želite ustvarjanje podcasta in vsebin na Metini listi finančno podpreti, pa lahko to storite na TEJ povezavi. Prisegamo, da z vašimi investicijami ne bomo financirali pornografskih kanalov, ne bomo se šli tajkunskega odkupa Metine liste in tudi ne razmišljamo o prevzemu POP TV-ja.
HVALA!
Dr. Ljerka Bizilj se spreneveda ali pa ne razume. Prejela je 10 mojih izdelanih predlogov, ki bi jih lahko, po njeni presoji, umestila ali v osrednji večerni termin ali v pozno večerni. Enega od njih, seveda.Tudi več različnih konceptov za talk show; tudi predlog za poletne pogovorne oddaje, o katerem sva se tudi pogovarjali in je bila navdušena. Zdaj vse to zanika, celo poudari, da bo zato v poletnem času eksperimentalno to počel nekdo drug. Prav tako sem oddala koncept oddaje že s temami za oddajo, ki jo je predlagala ona (Miša in Ula). Na noben predlog nisem prejela nikakršnega odziva. Niti tega ne, če je uspela prebrati.
Veliko kasneje sta me na pogovor povabili Jadranka Rebernik in Mojca Šetinc Pašek v zvezi z oddajo Intervju in me povabili k sodelovanju.
Moraš pa res imeti privilegij, da lahko 16 let /1999 je bila na sporedu zadnja oddaja “Res je”/ le občasno gostuješ na televiziji, kjer si zaposlen.
Škoda, da se ustvarjalca podcasta (ki v napovedniku zvesto napovedujeta preizpraševanje dobrih in slabih praks v medijih) ustavita z zelo povednim “khm…ja” v trenutku, ko direktorica RTV (!) samovoljno izpostavi absurd, kjer so za nedoločen čas zaposleni ljudje, ki pač od leta 1999 ne počnejo to za kar so bili zaposleni, vseeno pa skozi sistem javnega zavoda prejemajo polno plačo.
Tozadevno tudi zaposlovanje otrok in sorodnikov v kontekstu razširjenega javnega sektorja ne more biti neko splošno, lahkotno vprašanje o “klišejih”, ampak resna zahteva po tem kdaj in kako nameravajo s hudo sporno prakso prekiniti.
Ponižno servilnost tovarišijskim metodam delovanja se lahko bere, gleda in posluša tudi kje drugje kot na tej spletni strani.