Transport je eno najmočnejših orodij sodobne družbe. Z njim povezujemo mesta, države, gospodarstva in ljudi. Omogoča nam potovanja, trgovino, dostavo hrane in izdelkov ter dostop do javnih storitev. Brez transporta si današnjega sveta ne moremo več predstavljati. A prav ta nevidna mreža, ki nas vsak dan povezuje, ima tudi veliko okoljsko ceno.
Promet je eden največjih virov onesnaževanja zraka, hrupa ter izpustov toplogrednih plinov.
Čeprav so avtomobili, letala, vlaki in ladje danes energetsko učinkovitejši kot pred dvema desetletjema, je celotni okoljski učinek transporta zaradi naraščajočega povpraševanja večji kot kdaj koli prej. Ljudje potujemo pogosteje, na daljše razdalje in z več različnimi prevoznimi sredstvi, hkrati pa podjetja po svetu prevažajo rekordne količine blaga.
Transport je zato postal eden najhitreje rastočih virov globalnih emisij toplogrednih plinov in daleč največji vir emisij v Evropi. V EU se je povpraševanje po potovanjih od leta 2000 povečalo za petino, letalski promet za več kot 85 %, cestni promet za skoraj 20 %, tovorni promet pa za več kot 22 %. Ta trend se bo nadaljeval, saj z rastjo prebivalstva in gospodarstva raste tudi potreba po mobilnosti. Mednarodna agencija za energijo napoveduje, da se bo globalni transport do leta 2070 celo podvojil.
Slika 1: Emisije TGP (a) v EU po sektorjih (vir: Podatki povzeti z European Environment Agency, EEA greenhouse gases – data viewer, August 2024) in (b) transporta globalno (vir: Podatki povzeti z Use of Energy – Transport, IEA, July 2023) v obdobju 1990–2022/23
Medtem ko so številni gospodarski sektorji v Evropi od leta 1990 svoje emisije zmanjšali, je transport edini večji sektor, kjer emisije še naprej rastejo. Leta 2022 so emisije iz cestnega prometa v EU presegle 800 milijonov ton CO₂ ekvivalenta – kar je več kot pred tridesetimi leti. Zastoji, gost promet in velika odvisnost od avtomobilov prispevajo k temu, da promet v Evropi še vedno povečuje svoj ogljični odtis.
Globalno gledano transport ustvari približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov. Pogosto se zdi, da je letalstvo največji krivec, a letala prispevajo manj kot 3 % svetovnih emisij. Res pa je, da njihov delež počasi narašča, saj je letalstvo eden najtežje razogljičljivih sektorjev. Podobno velja za ladijski promet. Največji izziv pa je cestni promet. Ta povzroči kar tri četrtine vseh transportnih emisij. Od tega približno 60 % odpade na osebna vozila.
Slika 2: S transportom povezane globalne emisije (vir: Hannah Ritchie, Cars, planes, trains: where do CO2 emissions from transport come from?, Our World in Data, October 2020)
Čeprav se zdi, da smo na dobri poti k spremembi, dejansko napredujemo počasneje, kot bi morali. Električna vozila pospešeno vstopajo na trg, a njihova rast se je v zadnjih dveh letih v Evropi upočasnila zaradi visokih cen, zmanjšanja subvencij in omejene dostopnosti polnilne infrastrukture.
Danes električni avtomobili predstavljajo le okoli 1–2 % vseh avtomobilov na evropskih cestah.
Globalno je situacija podobna. Ob tem je več kot 95 % vseh električnih vozil skoncentriranih v Evropi, na Kitajskem in v Severni Ameriki. Predvideva se, da se bo globalni vozni park do leta 2050 več kot podvojil, pri čemer pa je več kot 90 % porasta predvidenega v državah z nizkimi in srednjimi dohodki z zanemarljivo dostopnostjo in deležem električnih vozil.
Tudi pri transportu se skriva pomembna resnica: električni avtomobil ni nujno “zelen”, če se polni z elektriko, ki prihaja iz premoga ali plina. V takem primeru so njegove življenjske emisije lahko celo višje od emisij klasičnega avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem. Zato elektrifikacija prometa ne more biti uspešna brez predhodne razogljičitve proizvodnje električne energije. Realno gledano bo to zahtevalo desetletja.
Slika 3: Prodaja električnih avtomobilov in njihov tržni delež v letih 2021-2024 (vir: Podatki povzeti z The global electric vehicle market overview in 2025, VIRTA)
Poleg tega moramo upoštevati, da električni avtomobili rešujejo le del problema. Tovornjaki, ladje in letala so sektorji, kjer bo elektrifikacija zelo težavna zaradi ogromnih zahtev po energiji, dosegu in teži baterij. Vodik in sintetična goriva predstavljajo potencialne rešitve, a so tehnološko in infrastrukturno še vedno omejena. Transport prihodnosti bo tako moral biti večplasten. Klasični avtomobil ne sme ostati naša edina izbira. Potrebujemo boljši javni prevoz, nove oblike mobilnosti, avtomatizirane prevozne storitve, širitev železniških omrežij, pa tudi bolj aktivne oblike mobilnosti – hoja, kolesarjenje, e-kolesa. Železniški promet je danes ena najbolj trajnostnih oblik mobilnosti, saj prispeva manj kot en odstotek transportnih emisij, a kljub temu ostaja v mnogih državah zapostavljen.
- serija Svet podnebnih sprememb
Če želimo doseči evropske podnebne cilje, bo moral transport do leta 2050 emisije zmanjšati za več kot dve tretjini. To je izjemno zahtevna naloga, ki zahteva kombinacijo tehnoloških inovacij, čiste električne energije, novih prometnih navad in globalnega sodelovanja. Ne smemo pozabiti, transport je globalen. Vozila, ladje, letala in cele dobavne verige povezujejo svet v eno celoto. Zato je prehod na čistejši transport mogoč le, če v njem sodelujejo tako Evropa kot preostali svet.