Ako hočeš kaj veljati, kavo moraš kuhat’ znati

OGLASI V VERZIH

Podjetni trgovci so se vedno posluževali reklame ter inserirali v časopisju v obliki, kakršna se jim je zdela najbolj privlačna in uspešna. Tudi v pesniški obliki je najti reklamo, seveda da je taka pesnitev bolj robata in neokorna ter le od daleč podobna pesnitvi.

Posebno Angleži se radi poslužujejo verzov, kadar oglašajo, in kdo da več za reklamo v časopisju, kot ravno Angleži. Naj omenimo ob tej priliki, da stane n. pr. prva stran v londonskem “Daily Mailu”, katerega lastnik je zadnje čase tudi nam znani lord Rothermere, nič manj kot 1000 funtov ali 275.000 Din za enkratno objavo. Seveda je list razširjen po celem angleškem imperiju ter ima okoli dva milijona naročnikov, vendar se nam za naše razmere zdi ta ogromna vsota vendar nekam grozna. Oglasi, ki izhajajo v verzih, so pa le manjše oblike in jih je navadno najti tudi med takozvanimi malimi oglasi. Naj sledi par slučajev takih reklam, katere bi se po naše glasile nekako takole: Tovarnar mila priporoča svoje blago:

Umivaj z milom se Gazela,

Pa te žena bo vesela.

Gospodinjam se vsepovsod ponujajo razna sredstva, s katerimi bi jim bil trud prihranjen. Posebno pri pranju po starem načinu perica mnogo trpi. Pa se oglasi tovarna za pralni prašek z mamljivim verzom ter marsikatero gospodinjo premoti, da res poskusi:

Kadar pereš, moja draga,

s čela lije potna sraga.

Dobro pa boš odpočila,

Če si naročiš Persila.

Kava je predmet, katerega je treba posebno priporočati, kajti konkurenca je po celem svetu huda:

Ako hočeš kaj veljati,

kavo moraš kuhat’ znati,

toda vsaki kavi nekaj manjka,

če ni vmes nekol’ko Franka.

Ognja se vsakdo boji, saj zavarovalnina mu nikdar ne pokrije vsega, kar mu uniči ogenj. Uniči mu dragocenosti, drage spomine, katerih mu ne more nadomestiti nobena zavarovalnica. Zato je vsak lastnik posestva dostopen za reklamo kakor je sledeča:

Strašna škoda ti nastane,

Če se hiša, skedenj vname,

Toda brez skrbi boš spal,

Ako Minimax bo v kotu stal.

Kateri človek na svetu pa je vedno zdrav in brez vsakih težav? Kolikokrat ga nenadoma zavije po črevesju in v takem slučaju je kozarec močne pijače v resnici najboljši in hitri zdravnik. Reklam za taka “zdravila” je brez števila. Razni wiskiji, likerji kakor Underwood, ki je podoben našemu pelinkovcu in stotine drugih. Eden takih oglasov ima približno tole obliko:

Pelinkovec najboljše je zdravilo,

Zapomni si, če kaj te bo krivilo,

Natoči ga kozarec do vrhá,

Bolezen bo v kratkem prešla.

Neki mizar ponuja svoje izdelke ter opozarja čitatelje, naj ne pozabijo na njegovo tvrdko, oziroma ime.

Klopi, omare, stoli, mize

Pri meni prav pocen’ dobi se.

Zato naj nihče ne pozabi,

Da mi mizar Sveté se pravi.

Nadležne živalice so kaj nadležne. Posebno v vojnem času smo to dobro čutili. Vsak se rad posluži hvalisanega sredstva proti tem, posebno ako je reklama v rimi kakor ta.

Stenice, bolhe in uši

Kaj lahko se povsod dobi.

Golazen to konča najbolj

Vsem’ svetu znani Stenicol.

Nekdaj slavni in splošno čislani “biks” je popolnoma izginil. Posebno pri “Janezih” je imel nekoč velik ugled. In če se je v škatlji že posušil, je pa prišel na pomoč pljunek onega, ki je imel ne baš lepo navado, da je “čikal”. Danes imamo nebroj vrst čistilnih sredstev, tako zvanih globinov. Dobiš ga kakršne vrste hočeš. Eden takih se ponuja svetu takole:

Celi svet že govori,

Boljšega za čevlje ni,

Kot je pasta in globin,

Ki se pravi mu Svetlin.

Neki čevljar izdeluje dobre čevlje in ker tega ljudje še ne vedo, ki zmisli verzeljc ter ga pošlje časopisu. Nekoliko bo že pomagalo, dasi je rima nekoliko bolj okorna.

Če hočeš imeti dobre čevlje,

Ne kupi kake slabe krevlje.

Pa naj bo Tonček al’ pa Minca,

Vsak čevlje naroči od Tominca.

Gotovo nobene stvari nismo otroci bolj poznali kot pa Kathreinerjevo sladno kavo. Ko smo bili še abecedarji in komaj razločevali eno črko od druge, že smo po lepakih in drugje skušali prebrati ime slavnega župnika Kneippa. In še danes slovi to ime, kakor tudi priporočeni izdelek. Celo narodno pesem je nekdo vpletel vmes med reklamo in po naše bi se najprimerneje glasila:

Roža je na vrhu plela,

Zraven pa glasno je pela,

Da edin’ na svetu prava

Je Kathreinerjeva kava.

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije.

Priporočamo: Retro Meta