Avtor: Marko Radmilovič, avtor satirične glose Zapisi iz močvirja na Valu 202
Včasih, ko grem v Celje, jo vidim, kako je zamrznjena v tistem bronu. S kufrom. Jaz grem potem v McDonald’s, Alma pa kar stoji tam in zdi se, ko da se je mesta navadila. In mesto se je (vsaj malo) navadilo nje. Tega, kar sem jo našel, je že dolgo. Oziroma je ona našla mene. Tako je rekla ena punca, prerokovalka, ko sem ji povedal zgodbo. Namreč Alma je umrla istega dne, ko sem se jaz rodil. Ne istega leta, ampak istega dne nekega drugega leta. Ona je umrla na Svetini, jaz sem se rodil v Svečini. Pokopali so jo premazano z belo barvo, ki nekje na Haitiju, ali kje že, pomeni reinkarnacijo.
Jasno, bilo bi bedasto, če bi zdaj trdil, da sem jaz reinkarnacija Alme Karlin, ker sem najverjetneje reinkarnacija kakšne povsem običajne živali. Je pa bilo noro tisto leto, ko sem se z njo ukvarjal. Prvi sem jo našel in izkopal iz pozabe. Ljudje so jo sicer poznali, nekateri posamezniki, ampak v dokumentarnem filmu sem prvi združil vsa vedenja o njej. Potem so po njej planili; »Oja«, so planili. Feministke, igralci, sociologi, literarni zgodovinarji… in jo odkrivali, da je bilo veselje. Ampak to se mi dogaja že vse življenje. Nekoga ali nekaj najdem, predstavim javnosti, potem pa si vsi drugi lastijo zasluge. Ker sem pač neambiciozen drekec pekec iz Svečine.
Almo so potem predstavljali kot junakinjo; teozofka, popotnica, kandidatka za Nobelovo nagrado, bla, bla, bla. Bila je ena zmedena gospa, ki je potovala okoli sveta in ves čas jamrala, zakaj potuje okoli sveta. Razen tega je slabo, oziroma povprečno pisala. In si je kakšno reč tudi izmislila. In je bila Nemka ter vsaj malo istospolno usmerjena… Za mene bo ostala Alma, spomin na dan, ko sem blodil po ruševinah njene bajte, tam pod škrbino celjskega gradu, in je bilo, kot bi bil do kolen pogreznjen v neko čudno, kaotično usodo.
Junakinja tedna je bila Alma M. Karlin. Na spodnjih povezavah pa je Meta Priporoča:
Ponedeljek – Z vpitjem v življenju nič ne dosežeš. Premisli in ukrepaj!
Torek – Almina pot okoli sveta
Sreda – Človek je sad svoje vzgoje
Četrtek – Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase.
Petek – Človek mora imeti vsaj eno utvaro
Junakinje rokovnika Zavest 2013 so izbrale Marjetka Krapež, Tanja Radež in Zora Stančič. Objavljene so v rokovniku, ki ga je izdal Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Ljubljana. Hvala!