Po štirih letih kampanje smo končno tik pred tem, da izvemo, kdo bo vodil Združene države Amerike v prihodnje. Še naprej republikanec Donald Trump ali demokrat Joe Biden. Obstajajo ankete, in resnici na ljubo je takšna konkretna večina, ne pa vse in vsi, ki kažejo na zanesljivo zmago Joeja Bidna.
Za razliko od 2016 ankete tokrat kažejo celo na zanesljivo zmago demokratske stranke na vseh treh frontah – obdržali naj bi večino v spodnjem domu, po letu 2008 ponovno osvojili senat in znova tudi Belo hišo. Kar se tiče slednjega, tudi 2016 je, podobno kot danes za Bidna, kazalo na zanesljivo zmago Hillary Clinton, pa se je razpletlo drugače.
ANKETE
Razlogov, zakaj naj bi bila letos verjetnost napake manjša, je več. Prvič, Biden niti približno ni tako nepriljubljen, kot je bila pred štirimi leti HRC, kar je takrat dodatno mobiliziralo republikanske enote. Plus, če so takrat razočarani Sandersovi volivci in volivke v znak protesta raje ostali doma ali glasovali za kandidate oz. kandidatke tretjih strank ali celo za republikanskega kandidata, naj bi bila po štirih letih Donalda Trumpa lekcija dovolj poučna, da na kaj podobnega tokrat ne kaže. Čeprav jim tudi Biden ne diši povsem.
Drugič, številni poskusi diskreditacije Bidna (domnevna senilnost, obtožbe, da naj bi šlo za skrajnega socialista, povezovanje s sinovimi poslovnimi zablodami, domnevni kitajski milijoni, ki naj bi končali na Bidnovem računu …) se v medijih niso ravno prijeli po željah Trumpovega tabora.
Tretjič, agencije za raziskavo javnega mnenja naj bi izboljšale svoje metodologije in različne segmente volivnega telesa tokrat tudi precej bolje vkomponirale v svoje algoritme. Pred štirimi leti naj bi med drugim premalo upoštevali izobrazbeno strukturo in t.i. potuhnjenega Trumpovega volivca, nekoga, ki naj bi mu bilo nerodno na glas povedati, da bo glasoval za Trumpa. Teh naj bi bilo danes manj.
In četrtič, za razliko od volitev 2016 tokrat ni na voljo razmeroma “močnega” kandidata oz. kandidatke tretjih strank, ki bi bodisi enemu ali drugemu jemala glasove. Pred štirimi leti sta bila med vidnejšimi Gary Johnson (Libertarna stranka) in Jill Stein (Zeleni).
V zgodovini ameriških predsedniških volitev, teh je bilo skupaj 58, se je doslej 5x zgodilo, da je predsednik postal nekdo, za katerega je glasovalo manj ljudi, a je dobil več elektorskih glasov.
3x se je to zgodilo v 19. stoletju (op. leta 1824 so prvič začeli šteti t.i. popular vote), nazadnje pa leta 2000 z Bushem mlajšim in 2016 s Trumpom, za katerega je glasovalo tri milijone manj ljudi kot za Hillary Clinton, a je on dobil 304 elektorske glasove, HRC pa 227.
TRENUTNO RAZMERJE MOČI
BELA HIŠA – Ne bom rekla, da je republikanska, ampak trumpovska in zelo posebna. 🙂
SENAT – Večino ima v njem republikanska stranka, 53, demokratska jih ima 45, dva, ki ponavadi glasujeta z njimi, sta neodvisna (Bernie Sanders Vermont, Angus King Maine).
PREDSTAVNIŠKI DOM KONGRESA – V njem ima večino, 232, demokratska stranka, republikancev oz. republikank je 198, eden je libertarec, 4 mesta so trenutno prazna.
GUVERNERSKA MESTA – 26 jih je v rokah republikancev, 24 pa demokratov. Od tega jih 41 zasedajo moški, 9 pa ženske. Od tega imajo 29 lokalnih kongresov pod kontrolo republikanci, 19 demokratska stranka, v dveh je razmerje izenačeno.
VRHOVNO SODIŠČE – Na Vrhovnem sodišču, torej tam, kjer se vse konča, če se skregajo , je po imenovanju Amy Coney Barrett razmerje 6:3 v korist konzervativcev. Beri republikancev.
KDAJ BOMO VEDELI ZA REZULTATE
Manj verjetno je, da že na volilni večer, torej 3. novembra oz. 4. novembra zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času. Manj verjetno zato, ker se je tokrat tudi v luči novega koronavirusa rekordno število volivcev in volivk odločilo glasovati predčasno. V 12 zveznih državah pa je z zakonom prepovedano štetje glasov po pošti pred volilnim dnem.
Če bo tesno, bodo mediji brez dvoma krepko premislili, preden kogarkoli od njiju razglasijo za zmagovalca.
Udeležba na predčasnih volitvah, ki v različnih zveznih državah trajajo različno dolgo (ponekod celo poldrugi mesec), namreč ruši vse vrste rekordov. V trenutku, ko to objavljam, jih je svoj glas oddalo že več kot 92 milijonov (TU lahko preverjate aktualno stanje), kar je več kot 2/3 vseh, ki so glasovali 2016. Za primerjavo, na volitvah leta 2016 jih je predčasno glasovalo 47 milijonov. Na koncu utegne predčasno glasovati okoli 100 milijonov Američanov in Američank.
Ta številka je resno impresivna sploh ob zavedanju, da udeležba na ameriških volitvah niti približno ni tako neboleča oz. do ljudi prijazna kot npr. pri nas. Ko vsak polnoletni državljan ali državljanka na dom avtomatično dobi glasovnico, volilno mesto pa je ponavadi nekaj 100 m stran od stalnega bivališča. Ne, v ZDA se morajo najprej registrirati, kar je v različnih zveznih državah različno težko (od lovljenja rokov do dokazovanja državljanstva), volilna mesta niso za vsakim vogalom, ampak se morajo ponekod peljati ure stran in da oddajo svoj glas še ure dolgo stati v vrsti. Sama ne pomnim, da bi mi volitve, ki se jih sicer redno udeležujem, kdaj vzele več kot le nekaj minut. Pa še to, ameriški volilni dan ni tradicionalno na izbrano nedeljo, kot pri nas, pač pa prvi torek po prvem ponedeljku v novembru, na normalen delovni dan torej.
Veliko se namiguje na kaos po volitvah. Krožijo različne teorije, po katerih naj bi aktualni predsednik skušal ugrabiti volitve. Iskreno rečeno, za kaj takšnega bi moralo kar veliko stvari iti narobe. Ne pravim pa, da razmere niso godne za kaj dramatičnega po volitvah, sploh v primeru tesnega rezultata.
Če bo 3. novembra kazalo na gladko ali vsaj prepričljivo zmago katerega od njiju, potem je realno, če že, pričakovati rezultate nekje po sedmi uri zjutraj po srednjeevropskem času. Bolj verjetno se ta trenutek vseeno zdi, da se bo preštevanje ponekod zavleklo za par dni ali celo tednov.
KAJ, ČE …
Neverjetno, a ne tudi nemogoče – če nihče od njiju ne osvoji 270 elektorskih glasov, kolikor jih je potrebnih za zmago, potem bo o tem, kdo bo vodil državo, odločal kongres.
V zgornjem domu, senatu, izberejo podpredsednika, v spodnjem domu pa predsednika. Ne glasuje vsak član oz članica posebej, ampak kongresne delegacije. V trenutni sestavi jih ima republikanska stranka pod kontrolo 26, demokratska 23, v eni delegaciji so razmerja moči izenačena. Z volitvami se utegne to spremeniti, a težko, da bi imela demokratska stranka večino.
Če z glasovanjem v kongresu slučajno ne izberejo zmagovalca, potem predsednik postane tisti oz. tista, ki ga senat prej izbere za podpredsednika oz. podpredsednico. Ampak ta teorija je res precej neverjetna.
POMEMBNEJŠI DATUMI
- 3. november 2020 – volilni dan.
- 8. december 2020 – Safe Harbour Day ali dan, do katerega morajo zvezne države rešiti vse morebitne spore/nejasnosti in sporočiti rezultate volitev.
- 14. december 2020 – Zadnji dan, do katerega morajo guvernerji in guvernerke javiti, kdo je zmagal v njihovi zvezni državi in kdo so izbrani elektorji, imenovani v Elektorski kolegij. Ali si lahko izbrani elektorji premislijo in glasujejo v nasprotju z voljo ljudstva? Da. V nekaterih državah jim to sicer lahko preprečijo, je pred kratkim razsodilo Vrhovno sodišče, ampak … Npr. v Pensilvaniji, o kateri se te dni veliko govori kot o zvezni državi, ki naj bi odločila volitve, se elektorji lahko izmišljujejo.
- 3. januar 2021 – Dan, ko zapriseže nov kongres, 117. po vrsti.
- 6. januar 2012 – Dan, ko kongresni zbor prešteje glasove in izbere predsednika.
- 20. januar 2021 – Inavguracija ali dan, ko zapriseže novoizvoljeni predsednik.