Odpiranje znanosti – kam naprej?
Pred enim letom sem v vlogi slovenske ambasadorke odprte znanosti pri združenju Eurodoc začela pisati rubriko #OdprimoZnanost, v kateri sem skoraj vsak mesec v…
Pred enim letom sem v vlogi slovenske ambasadorke odprte znanosti pri združenju Eurodoc začela pisati rubriko #OdprimoZnanost, v kateri sem skoraj vsak mesec v…
V Mladi akademiji smo prejšnji teden objavili poročilo Trg dela v Sloveniji za raziskovalce na začetku kariere (2010-2019), v katerem smo opozorili na povečanje…
Že skoraj od začetka širjenja bolezni Covid-19 lahko v Sloveniji dnevno spremljamo podatke, kot so število opravljenih testov in potrjenih primerov ter število hospitaliziranih…
V preteklih prispevkih v rubriki #OdprimoZnanost sem utemeljevala koristnost odprte znanosti tako za posamezne raziskovalce kot za znanstveno skupnost, saj z odprtostjo sredstva namenjena…
Ko sem v rubriki #OdprimoZnanost pisala o načelih ravnanja s podatki FAIR, sem pri zadnjem, ponovna uporabljivost (Reusability), omenila zelo nizek delež ponovno uporabljenih…
Ko pomislimo na vse, kar mora raziskovalec vedeti in znati, da lahko prakticira odprto znanost, predvsem glede ravnanja s podatki, se upravičeno vprašamo, ali…
Načrt S je pobuda koalicije financerjev znanstvenih raziskav, med njimi tudi Agencije za raziskovalno dejavnost RS, za uresničitev popolnega in takojšnjega odprtega dostopa do…
Če raziskovalce vprašate, kje hranijo podatke svojih projektov, bo pogost odgovor, da uporabljajo katero izmed oblačnih storitev – bodisi Dropobox, Google Drive ali Microsoftov…
Prejšnjič sem v rubriki #odprimoznanost obravnavala deljenje raziskovalnih podatkov po načelih FAIR, pri čemer sem večkrat omenila metapodatke, ki so pomembni za najdljivost podatkov,…
Ko v kontekstu odprte znanosti govorimo o vprašanju podatkov, so prvi izraz, ki pride na misel odprti podatki. Gre za idejo o prosti dostopnosti…