Inovacije podjetij v gozdno-lesnem sektorju in njihova okoljska korist
Inovacije so prepoznane kot eden izmed ključnih dejavnikov gospodarske blaginje, zato oblikovalci politik kažejo vse večje zanimanje za načine, kako jih spodbujati na različnih…
Uporaba fotoaparata in drugih aplikacij na pametnih telefonih na potovanjih za ohranjanje kulturne dediščine
Sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija obiskovalcem ponuja dodatne možnosti za interakcijo s kulturno dediščino in drugimi znamenitostmi. Po podatkih Googla ima skoraj tri četrtine…
Odnos do cepljenja proti Covid-19
Te dni mineva leto od začetka cepljenja proti SARS-CoV-2 v Sloveniji in v tem času so bili objavljeni preliminarni rezultati prve in največje (po…
Odpiranje znanosti – kam naprej?
Pred enim letom sem v vlogi slovenske ambasadorke odprte znanosti pri združenju Eurodoc začela pisati rubriko #OdprimoZnanost, v kateri sem skoraj vsak mesec v…
Kako odprta znanost pomaga pri krepitvi prenosljivih spretnosti?
V Mladi akademiji smo prejšnji teden objavili poročilo Trg dela v Sloveniji za raziskovalce na začetku kariere (2010-2019), v katerem smo opozorili na povečanje…
Kaj za Slovenijo pove analiza Facebookove ankete o simptomih Covid-19
Že skoraj od začetka širjenja bolezni Covid-19 lahko v Sloveniji dnevno spremljamo podatke, kot so število opravljenih testov in potrjenih primerov ter število hospitaliziranih…
Za prehod v odprto znanost je treba spremeniti način vrednotenja raziskovalne dejavnosti
V preteklih prispevkih v rubriki #OdprimoZnanost sem utemeljevala koristnost odprte znanosti tako za posamezne raziskovalce kot za znanstveno skupnost, saj z odprtostjo sredstva namenjena…
Neizkoriščen potencial odprtih raziskovalnih podatkov
Ko sem v rubriki #OdprimoZnanost pisala o načelih ravnanja s podatki FAIR, sem pri zadnjem, ponovna uporabljivost (Reusability), omenila zelo nizek delež ponovno uporabljenih…
Skrbniki podatkov – podpora raziskovalcem pri ravnanju s podatki
Ko pomislimo na vse, kar mora raziskovalec vedeti in znati, da lahko prakticira odprto znanost, predvsem glede ravnanja s podatki, se upravičeno vprašamo, ali…
Ali je Načrt S v interesu raziskovalcev na začetku kariere?
Načrt S je pobuda koalicije financerjev znanstvenih raziskav, med njimi tudi Agencije za raziskovalno dejavnost RS, za uresničitev popolnega in takojšnjega odprtega dostopa do…
Evropski oblak odprte znanosti
Če raziskovalce vprašate, kje hranijo podatke svojih projektov, bo pogost odgovor, da uporabljajo katero izmed oblačnih storitev – bodisi Dropobox, Google Drive ali Microsoftov…
Zakaj brez odprtih metapodatkov raziskave niso ponovno uporabne
Prejšnjič sem v rubriki #odprimoznanost obravnavala deljenje raziskovalnih podatkov po načelih FAIR, pri čemer sem večkrat omenila metapodatke, ki so pomembni za najdljivost podatkov,…
Deljenje raziskovalnih podatkov po načelih FAIR
Ko v kontekstu odprte znanosti govorimo o vprašanju podatkov, so prvi izraz, ki pride na misel odprti podatki. Gre za idejo o prosti dostopnosti…
Ljubiteljska znanost (v času pandemije in na sploh)
Ljubiteljska znanost je slovenski prevod angleškega termina “citizen science”, ki pomeni aktivno participacijo javnosti v znanstvenih raziskovalnih projektih. V slovenščino se ponekod prevaja kot…
Kako pripraviti načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki
Večina vprašanj, ki jih od raziskovalcev dobim glede ravnanja z raziskovalnimi podatki, se nanaša na pripravo načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki (angl. Data…