Po več mesecih ameriških predvolitev je Joe Biden v zadnjih dneh končno nabral dovolj delegatov za nominacijo na avgustovski konvenciji, kjer naj bi tudi uradno postal kandidat demokratske stranke. Njegov nasprotnik, Donald Trump, je pri republikancih brez omembe vredne opozicije. Kolaboranti občasno zajokajo, kako je to ali ono zanje nesprejemljivo, v praksi pa dokazujejo, da so kastrirani.
Veliko ljudi ima svoje mnenje o tem, zakaj so v teh časih ceneni populisti tako priljubljeni. Kdo ima prav, ne vem. Po anketah sodeč bi moral Biden novembra zmagati na volitvah, a za demokrate ni optimalna izbira, tu je še korona kriza, ki je resno najedla podobo Trumpa kot mogočnega voditelja. ZDA imajo več kot 2 milijona okuženih, več kot 112.000 mrtvih in visoko brezposelnost. In nenazadnje so tu protesti proti rasizmu, ki so predvolilno kampanjo znova obrnili na glavo. Kar 80 % Američanov meni, da so stvari v državi ušle izpod nadzora.
Nihče, razen šlogarc, ta trenutek ne ve, kako se bo razpletlo novembra. Tudi zato, ker so tisti, ki bi se morali oglašati, tiho. Zato lahko Trump s hitrostjo tudi 200 čivkov na dan še naprej onesnažuje informacijski ekosistem.
Hrček, ki vrti njegova koleščka, mora biti neznansko utrujen.
Tako, kot ima vsaka beseda, ima tudi vsak molk posledice. Da je lahko drugače, kaže primer Twitterja, ki se je vrhovnemu grobijanu na družbenih omrežjih zadnji teden končno uprl. Trumpove manipulacije in laži kot takšne po novem jasno označijo. Pozno, a korak v pravo smer.
Ker buliji so navadni strahopetci. Z grobostjo prikrivajo, kako prestrašeni in nesposobni so. Zato umik pred njimi v tišino ni rešitev. To ni niti sklicevanje na korektnost. Kot v eni svojih pesmi zapiše Esad Babačić, korektnost je že od nekdaj najbolj trden kapital v rokah najbolj nekorektnih ljudi. Bulija je treba prijeti za roge, dlje, kot čakaš, bolj se razplamti in težje ga je ustaviti.
Opomba: Zapis je bil izvorno objavljen v oddaji Studio City, 8. junija 2020, dostopen tudi na spletni strani RTV SLO MMC.