Prvi del Camina Krk, s katerim smo opravile aprila letos, nas je tako navdušil, da smo komaj pričakale še zadnji dve etapi. Načrtovale smo jih za zadnji vikend v septembru in zadele v polno. Prav vse se je poklopilo. Vreme je bilo imenitno, tokrat jutranjih okoli 18C, čez dan pa do 26C. Za tiste, ki se rade kopajo, morje je imeli še vedno sprejemljivih 22C. Restavracije in lokali, kjer so bili na naši poti na voljo (Vrbnik, Baška, Punat), pa so bili še odprti.
O izkušnji iz prvih petih etap, lahko berete TU:
V nadaljevanju pa še natančen opis, s priporočili vred, za drugi del. Tokrat nas je na pot štartalo šest, kar pomeni, da smo potovale z dvema avtoma, kar je omogočalo nekaj fleksibilnosti oz. popolno neodvisnost od bodisi javnega prevoza ali taksijev. En avto smo tako lahko pustile tam, kjer smo prvo noč prenočile (Vrbnik), drugega pa smo prepeljale kakšnih 7 km stran v Punat, kjer se je nedaleč stran v Korniću končevala zadnja etapa.
6. ETAPA: VRBNIK-BAŠKA (23,3 KM)
V Vrbnik smo prišle že v četrtek proti večeru, da smo se etape, ki je obetala, da bo ena najtežjih na celi poti, lahko lotile spočite in že “navsezgodaj” zjutraj. Piše, da se jo da prehoditi med 5-6 urami, brez dvoma gre tudi hitreje, ampak resnici na ljubo je za povprečno pohodnico oz. pohodnika to malo nerealno. Računajte uro več. Nam je vzelo šest ur in pol, pa smo kar imele tempo in nič veliko se nismo ustavljale.
Začne se z ostrim vzponom, potem pa vodi pot med čudovitimi vinogradi, ki dajejo vrbničko žlahtino. Prijetno, a ne pretežko žlahtno kapljico. Če vam je všeč, svetujemo, da se s kakšno steklenico ali dvema ali … založite v kakšni vinariji v Vrbniku in jo odložite v avtu. Cena je namreč skoraj pol nižja, kot boste za isto steklenico odšteli v Ljubljani.
Na našo žalost je bila trgatev v teh vinogradih že pred časom in je na trtah ostal za vzorec le še kakšen napol živ grozdek, ki pa je bil vseeno zelo okusen. Domačini so nam povedali, da bo letina 2023 vrhunska.
Sicer pa se kar pošteno potem še vzpenjaš, do grebena. Od tam so mestoma krasni pogledi, pokrajina do spusta v Baško pa večinoma nizko grmičevje, sence ni veliko, vasi pa nobenih. Zato pozor, vse, kar mislite, da bi lahko potrebovali, imejte s sabo!
Na tem delu poti ni nobenih postojank, domala nobenih klopc in pazite, da vzamete s seboj dovolj pijače. Različno veliko je potrebujemo, ampak naša skupna ugotovitev je bila, da NAJMANJ liter in pol, še raje pa več. In naj to ne bo samo voda. Če je vroče, namreč telo izgublja tudi veliko drugih stvari in pridejo prav kakšni isostarji, sladke pijače, vitaminski dodatki, pijača z veliko elektroliti.
Če se da, imejte tekočino v pollitrski embalaži, ki jo lahko nosite tudi na zunanji strani nahrbtnika, da vam ni treba vsakič tega dol dajati, pa odpenjati in odpirati, ampak lahko preprosto sežeš z roko po tekočino in jo zlahka tudi nazaj vrneš.
Kljub temu, da teče ta etapa po najbolj odročnih delih otoka Krk, s telefonskim signalom nismo imele težav. Mogoče sta kakšen del ali dva, kjer ni delovalo, kot bi moralo, sicer pa tudi dostop do interneta razmeroma bp.
Po kilometrih sodeč je to najdaljša etapa, vsem se je zdela tudi najtežja. In niti ne tako zanimiva kot ostale. Precej vzponov, vse zelo odprto, ko hodiš po vrhu, veliko tudi enih žičnatih ograj. Na tako dolgi poti smo se nadejale tudi kakršnegakoli sadja, sploh fig, a je bila čista nula. Sem ter tja kakšna robida, če si jih dovolj dolgo iskal, to je bilo pa tudi vse. Če bi se šle preživetje v naravi, bi tu kar tenko piskale.
Daleč najbolj zanimiv del te etape pride čisto na koncu, kakšnih 5 km do cilja, ko prideš do Mesečevega platoja. Prekrasni razgledi, vesoljska golica od pokrajine, ki pa na koncu vodi do spusta po čudovito urejeni poti med borovci do Baške. Gre za znamenito baško pohodniško pot, ki ji rečejo “Šetnica do Mjeseca i natrag”. To je pa res prelepo!
Zaključek etape smo tradicionalno proslavile z obiskom ene od restavracij, ki so nam jo priporočili, Cicibele. Odlična je bila, tako da jo z veseljem priporočamo dalje! In odprta je bila še zadnji(!) vikend v sezoni.
7. ETAPA: BAŠKA-KORNIĆ (21,4 KM)
Ker smo prenočevale v Batomalju nad Baško, smo prva dva kilometra te etape naredile že dan prej, kar sploh ni bilo slabo. Toliko manj ostane za naslednji dan.
Je pa ta etapa jako pasja. Prvi dve uri, to se kar pripravite, boste grizli kolena. Najprej po stopnicah do Svetišta Majke Božje Goričke, od koder je krasen pogled na zaliv. Potem pa naprej. Strmo je in ni konca, saj gre za vzpon proti samem vrhu Krka, Obzovi (569 nmv).
Tudi za to, zadnjo etapo, priporočamo, da imate dovolj tekočine s seboj, odveč ne bo niti kakšna energetska tablica. Predel je odročen, a zelo slikovit. Do Punata ni vasi ali trgovin. Na tej poti smo sicer srečale kar nekaj ljudi, ki so delali krajše pohodne ture. Družbo vam bo občasno delala tudi kakšna čreda ovac.
Pot je dobro označena, vseeno pa je mestoma treba dvakrat pogledati po kamenju na tleh, da ne zaideš. Zato pride prav tudi Maps.Me aplikacija s prednaloženo traso Camino Krk.
Praktičen nasvet glede obutve: obe pohodnici, ki sta bili obuti v sicer zelo kvalitetne trail copate, sta za obe zadnji etapi rekli, da bi jima zaradi ostrih kamnov na tem delu bolj prav prišli pohodni čevlji s tršim podplatom. Nizki ali malo višji. Katerekoli imate, pa jih ne pozabite tesno zavezati, saj se noga zaradi podlage veliko giblje sem ter tja, naprej in nazaj, zato je nevarnost za pojav žuljev toliko večja. Vsekakor priporočamo tudi kakšen daljši postanek (10 min) na cca dve uri, da sezujete čevlje in nogavice ter vse skupaj malo posušite in poravnate. Pomaga.
Ko enkrat prideš iz “gozda”, pa kar padeš v mesto Punat. Iz tahudega si tu že ven. Tu pa spet pozor, pot vodi do obale in mimo enega od mest, kjer dobite štampiljko, Interpretacijski center Stari Toš. Ampak skrinjca s tem žigom je tako skrita, kot bi ne želeli, da jo kdorkoli najde. Tam smo se kar namučile. Za interpretacijski center namreč še domačini niso slišali, vsaj tisti trije, ki smo jih me vprašale. Napol moraš kakšna dva metra na eno dvorišče, skrinjca pa se dobesedno skriva za enimi stopnicami. Na desni strani, če greste po poti dol do obale.
Od tam je še en oljkarski ovinek okoli Hotela Kanajt, naprej je ob večjem krožišču cerkev Sv. Dunata, kjer dobite predzadnjo štampiljko, potem pa samo še po hribu navzgor v vas Kornić, kjer je cilj.
Zaključek pa zelo priporočamo v bližnji restavraciji Olive Garden Ulika Maslinik. Ne pozabite rezervirati, saj so priljubljeni in sploh ob vikendih precej polni. Sicer pa vrhunska hrana, izjemno prijazno strežno osebje, krasen pogled na zaliv in sploh zelo prijetno vzdušje. Dodaten plus je bil vsega 6 km oddaljen Vrbnik, kamor sta se kar med večerjo voznici z enim avtom odpeljale po drugega in bili do sladice že nazaj.
ZAKLJUČNA BESEDA
Vsi torej, ki se radi gibljete, in ste nadvse srečni, ko napravite nekaj dobrega za svoje telo in dušo, Camino Krk je to. Je zelo obvladljiv, zlasti v toplih, a ne poletnih mesecih. Camino Krk je sijajno popotovanje za prijateljske družbe, ki so radi v družbi drug drugega brez telefonov, ali posameznike in posameznice, ki so radi v samoti s svojimi mislimi. Dobra izkušnja za vse, ki radi hodite in odkrivate malo znane poti. Camino Krk priporočamo zlasti pozno v septembru, ko je morje silno prijazno tudi do razbolelih mišic. Fajn je. Pojdite.
P.S. Manjka ena štampiljka in to je tista, ki jo dobiš na otoku Košljanu, nasproti Punata, kamor bi morale z ladjico, ampak s tem se nam pa, iskreno rečeno, ni dalo ukvarjati.
