Četrta sezona podkasta Metin čaj – oplemeniten z ostrim pogledom na tuje

Foto: 753tomas753 via Pixabay.

“V četrti sezoni Metinega čaja bi pa rada gostila tudi več dopisnikov in dopisnic oz. kolegov in kolegic, ki spremljajo zunanje-politična dogajanja. Da izvemo več, kaj se dogaja izven naših meja.”

Takšen je bil načrt pred začetkom četrte sezone Metinega čaja.

Od 10. septembra 2016 do 5. avgusta 2017 smo posneli 24 epizod, v katerih je gostovalo 14 sogovornikov in 11 sogovornic.

To je bila hkrati tudi sezona, ki so jo zaznamovale volitve, predvsem tiste v ZDA, ki so pobrale zajeten del medijskega kisika. Tudi Metin čaj ni bil imun na to.

TUJI GOSTJE

Pred mikrofon nam je uspelo ujeti imenitno ameriško TV voditeljico, ki ima svojo oddajo na MSNBC in je sploh ena najpopularnejših voditeljic in komentatork v ZDA, Rachel Maddow.

Vabilu na Metin čaj se je odzval tudi eden najvidnejših in najbolj branih kolumnistov Financial Timesa, Simon Kuper.

Pogovarjali smo se o tem, kje dobiva ideje za svoje zapise in kako preživeti v “post-truth, fake news, alternative facts” svetu. Kuper razloži tudi, zakaj je po njegovem nujno, da začnejo mediji zaračunavati vsebine.

POGLED ČEZ PLANKE

In klepetali smo lahko tudi z vrsto vrhunskih domačih poznavalcev in poznavalk zunanjepolitičnega dogajanja, nekateri s sedežem v Sloveniji, drugi z bazami v Bruslju, Berlinu, Beogradu, New Yorku, Washingtonu …:

O tem, kako o svetu vemo vedno manj, ker nas tam ni, pa o prebujanju ruskega medveda, o (ne)uspehih slovenske diplomacije in izgubljenih priložnostih na Balkanu.

Branko Soban v zunanjepolitični redakciji Dela (foto: Matej Družnik).

O izjemno pomembnih volitvah v Franciji, izgubljenih priložnostih in vonju po revitalizaciji Evrope.

O stanju v EU, zastopanju slovenskih interesov v evropskih centrih moči, Brexitu in vzponu populistov.

O pokrivanju nemirnega Balkana. Kako zdrava je tamkajšnja medijska krajina, kaj se dogaja v Bosni, Srbiji, Makedoniji, Črni gori, Romuniji, na Kosovu in kakšna je vloga Evropske unije.

O vsem, kar je bilo treba vedeti o inavguraciji Donalda Trumpa. Kaj lahko pričakujemo od 45. ameriškega predsednika, koliko Slovenije bo v Melaniji in au revoir Barack Obama.

Dolgoletna dopisnica Dela iz Berlina nam je pomagala razumeti Nemčijo danes. Govorili smo o terorističnih napadih, o tem, kako se je spremenil Berlin po padcu zidu, kakšno je zares razpoloženje ljudi do priseljencev in beguncev, o ekstremistih v državi in vlogi kanclerke Angele Merkel.

Zelo odkrito o stanju v medijih, dobrih in slabih časih novinarsta. Razloži kulturni šok, ki ga je doživela ob vrnitvi v Evropo, sprašuje se, kam gledamo, ko se stvari dogajajo pred našimi očmi in zakaj se je treba ves čas učiti, da bi nas dogodki manjkrat presenetili.

O finišu ameriških predsedniških volitev. Kateremu kandidatu oz. kandidatki so najbolj naklonjeni ameriški Slovenci in kaj se je zares zgodilo z neuspelo kandidaturo Danila Türka.

DOMAČA SCENA

Medijsko dogajanje v Sloveniji smo razčlenjevali z:

  • Mirkom Štularjem o ustvarjanju radia in Vala 202, spremembah skozi čas in pospeških, ki jih je sprožil internet,
  • Grega Repovž je govoril o tem, kako je delati Mladino, o ustvarjanju občasnih publikacij, pa o tem, zakaj je ponudba daljših, kakovostnih branj, nujna.
Grega Repovž (foto: osebni arhiv)
  • Miša Molk nas odpelje v ozadje spektakla kot je Evrovizija. Vse, od organizacije in produkcije izbora, kakovosti pesmi, jezikov, v katerih pojejo, do izvajalcev in izvajalk ter poznavalcev in poznavalk vseh vonjev, barv in okusov.
  • Matjaž Ropret, ki dela Tehnozvezdje, je povedal, kako tehnološko napredni smo v Sloveniji, kako resno slovenski mediji razumejo pokrivanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij in sploh, kako skrbimo za varno komuniciranje.
  • Zvezdana Mlakar Klemenc je razložila oddajo Zvezdana, intimne pogovore, ki podirajo tabuje. Od medijske pozornosti, izbora tem in priprav na goste oz. gostje do pisem gledalcev in gledalk.
  • Igor E. Bergant govori o ustvarjanju Odmevov, izboru gostov oz. gostij in delovnih procesih na nacionalki. Pove nam tudi, kakšen je bil prehod iz športnega v t.i. politično novinarstvo in zaupa, katere podkaste posluša med tekom.
  • Tina Kristan je govorila o pritiskih, ki jih je doživljala ob spremljanju zgodbe o dodatkih na stalno pripravljenost, o namigih, da se dotika nedotakljivih, o (ne)podpori, ki jo je bila deležna na Delu, in o tem, zakaj je vredno vztrajati.
Tina Kristan. Foto: Lenart J. Kučić.
  • Andrej Rozman Roza o TV Micka. Kdo je, kaj hoče in kako lahko postaneš njen stric oz. teta iz ozadja.
  • Darja Groznik razmišlja o tem, v kakšni formi so slovenski mediji. Pogovarjamo se o pomenu razkritij ekipe Ekstravizorja v Tarči, o predlogih medijske strategije, prihodnosti RTV in zakaj je v času, ko lažne novice lezejo iz vseh por, še toliko bolj pomembno medijsko opismenjevanje.
  • Andraž Zorko je priskočil na pomoč, ko so se ameriške predsedniške volitve izkazale za novega v vrsti primerov, ko so javnomnenjske raziskave povsem odpovedale. Zakaj? Kaj delajo narobe, kaj je tisto, česar ne vemo in zaradi česar so napovedi vse bolj na majavih nogah.
  • Anton Toni Klančnik je govoril o odgovornejšem poročanju o otrocih in nasilju v družini, o tem, kakšna škoda se dela s senzacionalizmom. Kateri so stereotipi, ki jih mediji vse prevečkrat pomagajo poglabljati, zakaj sta ustrezno poimenovanje stvari in izbor fotografij zelo pomembna in kdaj je lahko razkrita identiteta v javnem interesu. Besede lahko rešujejo in ubijajo.
  • dr. Nataša Pirc Musar pa o sodnih postopkih, ki jih je zaradi širjenja informacij, da je v času svoje manekenske kariere delovala kot plačana spremljevalka, sprožila Melania Trump.

ZNANOST

Tudi znanstvenici in znanstvenika smo povabili na Metin čaj:

To je bila razprava o podnebnih spremembah, okoljskih politikah in gospodarstvu – kje smo in kam gremo, kakšen partner so v tej enačbi mediji, kaj so največje zmote pri poročanju in katera vprašanja bi morali resneje ali vsaj drugače naslavljati, če želimo videti konkretne spremembe.

Evolucijski biolog in doktorica statistike o ustvarjanju znanstvenih podkastov, o tem, zakaj bi morala znanstvena scena narediti več za promocijo svojega dela in kako dobro ali slabo o znanosti poročajo mediji.

NAJBOLJ POSLUŠANI

To pa je 5 doslej najbolj poslušanih epizod v 4. sezoni Metinega čaja:

Predlogi, kaj bi želeli poslušati v novi sezoni in koga bi želeli, da gostimo, zelo dobrodošli na naslovu info@metinalista.si, Aljaža in Natašo pa lahko vedno pocukate za rokav tudi na Twitterju in Facebooku.

Še enkrat pa, NAJLEPŠA HVALA vsem gostom in gostjam, vsem za pohvale, kritike in komentarje!

P.S. Če bo vse po načrtih, bi se morala nova sezona (5) Metinega čaja začeti 9. septembra 2017. Nataša in Aljaž se z vodstvom Metine liste trdo pogajata za boljše pogoje dela: tapicirani stoli za goste in gostje, na mizi topel čaj, službene majčke in šalčke … 

Več od Metina lista

Je bolje začeti s knjigo ali filmom/serijo: Blaž Nemec

Avtor: Blaž Nemec, profesionalno raziskovalec, biokemik. V prostem času fotograf, plesalec salse,...
Beri dalje