Čmrlji pomladi ali ni časa za pomladansko utrujenost

(foto: dr. Danilo Bevk)

V začetku marca smo že lahko videli prve čmrlje in jih opazovali med hranjenjem na pomladanskem cvetju. Vsi ti čmrlji so izključno samo matice. Od kod so prišle, kam gredo in kako jim lahko pomagamo?

Pri čmrljih prezimijo samo matice in sicer otrple v tleh, zato morajo same poskrbeti za vsa „pomladanska opravila”. Dejavne postanejo ob prvi močnejši pomladanski otoplitvi. Ponavadi je to kmalu po začetku cvetenja žafrana. Da se ne bi zbudile prezgodaj, večinoma prezimujejo v osojnih legah.

Matica svetlega zemeljskega čmrlja (foto: dr. Danilo Bevk)

Najprej se nekaj dni izdatno hranijo na spomladanskem cvetju, da si obnovijo zaloge hrane. Ko si opomorejo, pričnejo z iskanjem primernega mesta za gnezdenje. Takrat lahko opazujemo matice, ki letajo nizko nad tlemi in stikajo za luknjami.

Matica rjavega čmrlja pri iskanju mesta za gnezdenje (foto: dr. Danilo Bevk).

Večina vrst gnezdi bodisi v tleh v opuščenih gnezdih malih sesalcev, bodisi mahu ali šopu trav, nekatere vrste pa tudi višje, npr. v ptičjih gnezdilnicah, skladovnicah drv, na podstrešjih itd.

V gnezdu matica pripravi lonček, v katerega zbira medičino in skupek jajčec, iz katerih se izležejo ličinke. Na fotografiji so se ličinke že zabubile.

Gnezdo pred izleganjem prvih delavk (foto: dr. Danilo Bevk)

Matice morajo ličinke same hraniti in greti, zato so pri nabiranju hrane neumorne. Gnezdo lahko ogrejejo celo za 20 °C nad temperaturo okolja, kar je za tako majhno žival izjemen dosežek.

Matica pomladanskega zemeljskega čmrlja, ki je poleg sivega čmrlja naš najmanjši čmrlj (foto: dr. Danilo Bevk).

Izjemna sposobnost ogrevanja, kožušček in dobre letalne sposobnosti čmrljem omogočajo letanje tudi v slabem vremenu, torej mrazu, dežju in vetru, kar je pomladi v času sadnega drevja zelo pogosto.

Letajo lahko tudi pri temperaturah blizu ledišča, medtem ko medonosna čebela lahko leti šele pri temperaturi okrog 10 °C. Čmrlji so zato zelo pomembni opraševalci pomladi cvetočega sadnega drevja.

Matica rjavega čmrlja na cvetovih hruške (foto: dr. Danilo Bevk).

 

Matica vrste Bombus haematurus na cvetu sibirske borovnice. Ta nekdaj predvsem mediteranska vrsta čmrljev svoje območje razširjenosti širi v Srednjo Evropo. V Sloveniji je bila prvič opažena pred dobrim desetletjem in je že precej razširjena. Širjenje je lahko posledica podnebnih sprememb, ki so za večino vrst čmrljev sicer neugodne, saj lahko zmotijo življenjski cikel tako rastlin kot njih samih (foto: dr. Danilo Bevk).

Čmrljem maticam lahko pomagamo in sicer z nameščanjem posebnih gnezdilnic. Namestimo jih lahko na okensko polico ali na balkon. Z malo sreče bomo imeli priložnost od blizu opazovati razvoj čmrlje družine.

Delavka pomladanskega zemeljskega čmrlja na vhodu gnezdilnice (foto: dr. Danilo Bevk).

VIDEO: Drevesni čmrlj v gnezdilnici.

Več od Dr. Danilo Bevk

April – mesec, ko spregovori kralj gozda

Verjetno bi težko našli žival, ki bi jo tako opevali, kot sta...
Beri dalje