Dragi moj Josip!
Ne vem, če te smem še tikati. Sicer si me obiskal vsaj vsako nedeljo; če si bil pa zadržan, si mi poslal nekaj vrstic. Zdaj pa že tri tedne o tebi ne sledu ne tiru. Dragi Josip, kaj si hočem o tem misliti? Ali me ne ljubiš več? Grozna dvomba mi razjeda srce! Morda si bolan in mi ne moreš pisati? Oglasi se vendar! Hotela bi te sama obiskati, ko bi se jezikov ne bala, ker veš, da se to ne spodobi. Piši mi torej kmalu, kaj misliš in kako se imaš! Če mogoče, pa sem pridi v naročje tvoje te ljubeče Ljudmile.
Draga Ljudmila
Tvoje pismo sem prejel in reči moram, da sem postal nekako otožen po njem. Da že tri tedne nisem bil pri Vas, to ima svoje uzroke, ki ti jih ne bom skrival. Zdelo se mi je, da si zadnje čase nekaj hladna postala proti meni. Spominjala se boš, kako sem te moral prositi prej, da sem dobil od tebe lahen poljub. Ker sem torej mislil, da sem ti morda že nadležen postal, kazalo mi ni druzega ko izostati, da ti pustim prejšnjo svobodo. Iz tvojega pisma pa razvidim, da me še vedno ljubiš in to mi je drago in ljubo. Pred nedeljo veš, da nimam časa. V nedeljo popoludne pa te hočem počakati ob dveh na cesti v Kranj. Šla bova potem v gostilno k Juriju, da se dogovoriva, če ti je drago. Mislim, da sva kriva oba, da se bova lahko sporazumela. Za pokoro mi moraš dati dvajset poljubov mesto enega in potem bom zopet ves tvoj, Josip.
Vir: Zbirka ljubimskih in snubilnih pisem. Po raznih vzgledih sestavil F. H. (Sedmi natis). V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 1901. (III. del, Pisma nesrečne ljubezni)
Iz serije majskih ljubezenskih pisem:
Nauk za spisovanje ljubimskih in snubilnih pisem
Mlad mož piše vprvič gospodičini, ki se mu je prikupila.
Mlad mož razkrije deklici svojo ljubezen