Dolgo časa sem bila prepričana, da je to naš, slovenski fenomen. Pa sem se motila.

Foto: Brittany Lynk.

Elektrotehniko sem začela študirati leta 2004. Bila sem edina ženska med 150 bodočimi inženirji eletrotehnike. Danes, 14 let kasneje, v letu 2018, sem na slavnostni prireditvi ob podelitvi diplom kot mentorica diplomiranega inženirja sedela v prvi vrsti in med drugim seveda štela. Štela število sodelavk mentoric. In štela število novih diplomantk. Naloga je bila zelo enostavna. Na mojo veliko žalost.

Med 44 mentorji sva bili le jaz in še ena sodelavka. Med 185 novimi diplomanti je bilo le 18 diplomantk, novih inženirk.

In čeprav so v svetu tehnologije spremembe izjemno hitre, na področju zastopanosti spolov v tehnologiji sprememb takorekoč ni oz. so zelo počasne.

ZAKAJ SE LETA 2018 ŠE VEDNO POGOVARJAMO O “NIČ VEČ SKRITIH” ŽENSKAH NA PODROČJU STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika)

Dolgo časa sem bila prepričana, da je to naš, slovenski fenomen. Pa sem se motila.

Letos sem bila kot predstavica Slovenije nominirana in izbrana med 50 žensk na vodilnih položajih na področju STEM, da postanem del projekta #HiddenNoMore (Nič več skrite): opolnomočenje žensk na področjih STEAM. Projekt je del mednarodnega programa za izmenjavo strokovnjakinj na vodstvenih položajih, ki ga financira ameriško zunanje ministrstvo. Navdihnil ga je filmski hit Skriti faktorji, ki pripoveduje zgodbo o pogumnih temnopoltih Američankah, ki so v šestdesetih letih 20. stoletja kot uslužbenke agencije NASA s svojim prispevkom na področju matematike omogočile izstrelitev prvega ameriškega astronavta v vesolje.

Ta projekt je bil izjemna potrditev, da se spremembe na področju zastopanosti spolov v tehnologiji in še posebej na vodstvenih položajih dogajajo zelo počasi povsod po svetu, od Burkine Faso, Surinama in Palestine do Avstralije, Islandije in Švice.

50 žensk iz praktično celega sveta smo tri tedne potovale po ZDA in spoznavale stanje in prakse v različnih zveznih državah – Alabami, Floridi, Južni in Severni Karolini, Arkansasu, Kaliforniji, Ilinoisu, Massachusettsu … Predvsem pa smo spoznavale druga drugo in se pogovarjale o izzivih, s katerimi se srečujemo inženirke v svetu STEM.

Zelo kmalu potem, ko smo se spoznale, smo ugotovile 3 najpogostejše izzive, s katerimi se srečujemo praktično vse:

  • Stekleni strop (ang. Glass ceiling), ki visoko izobraženim, sposobnim in ambicioznim ženskam onemogoča, da bi dosegle najvišje poklicne uspehe na mednarodni ravni, čeprav so enako usposobljene kot njihovi moški kolegi.
  • Sleparski sindrom (ang. Impostor syndrom), psihološki vzorec, v katerem posameznik dvomi v svoje dosežke in ima vztrajno ponotranjen strah pred izpostavljenostjo kot “goljufijo”.
  • Ravnotežje med poklicnim in zasebnim (družinskim) življenjem.

Kaj lahko naredimo, da to spremenimo? Vprašanje ni enostavno, pot pa izjemno zahtevna.

Foto: Brittany Lynk.

Kar smo se udeleženke projekta v teh tednih naučile, pa je izjemen pomen in vloga »role models«, t.i. vzornic. Če vidiš nekoga uspešnega, ki zgleda tako kot ti, govori kot ti, prihaja iz podobne družine in živi v podobnem kraju kot ti, pomisliš, če lahko ona, lahko tudi jaz. Pomembno je tudi, da si znamo izboriti svoje mesto na vrhu, a tudi narediti prostor za tisto uspešno žensko, ki si to mesto zasluži.