Evropa nima jajc!

START – Tik pred velikonočnimi prazniki je Evropska unija kot vse kaže pred novo krizo. Cene jajc so v številnih državah vrtoglavo poskočile, kar je posledica uvedbe evropske direktive “Dobro počutje in zdravje kokoši nesnic” (op. “Welfare of Laying Hens”).

S 1. januarjem so namreč začela veljati nova pravila glede vzreje kokoši nesnic, ki prepovedujejo uporabo starih, premajhnih kletk za kokoši. V skladu z novo direktivo EU je treba vsaki kokoši zagotoviti najmanj 750 kvadratnih centimetrov prostora, da je zadoščeno njenim biološkim in drugim potrebam. Gre za direktivo, sprejeto leta 1999, ki je predvidela dokončen prehod na nova pravila do leta 2012. 30% evropskih kmetijskih zadrug, ki se ukvarjajo z vzrejo kokoši nesnic, je po novem nezakonitih. Povedano tudi drugače, 13 držav članic EU (Belgija, Bolgarija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Latvija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Romunija) je uvedbo direktive pričakalo slabo pripravljenih.

Zaradi visokih stroškov prilagajanja evropski zakonodaji se je zmanjšala proizvodnja in povišala cena jajc. O nenadnih podražitvah poročajo iz Češke , odkoder se kupci po jajca množično odpravljajo čez mejo v sosednjo Nemčijo. Nekatere trgovske verige, med njimi Netto, so se na češki “jajčni turizem” odzvale z omejitvijo nakupa dveh paketov po 12 jajc na kupca. Rdeči alarm so zaradi kokošjega “indeksa sreče” prižgali tudi v Litvi, kjer mediji pišejo o t.i. „kiaušinių krizei“ (op. krizi jajc).  Dopisniki, razpršeni po Evropi, te dni ne poročajo več o krizi evra, temveč o krizi jajc in srečnih kokoši.

Že kriza je en velik jajc, potem pa se ti zgodijo še evropske direktive. Kako se bo odzvala slovenska vlada, če bodo Madžari hodili po slovenskem podeželju in v času tik pred velikonočnimi prazniki pokupili jajca, ki so jih izlegle sproščene slovenske kure? Kako se bo odzvala vlada, če se bo kateremu od sindikatov zazdelo, da bi na protestih v parlament metali jajca? Po drugi strani pa je ta jajčna kriza lahko tudi blagoslov. V času krize si namreč države prizadevajo za znižanje stroškov v zdravstvu, zmanjšano konzumiranje jajc pa bi verjetno vplivalo na zmanjšanje stopnje holesterola v krvi in posledično manj srčnih in žilnih obolenj.

Izvedeli smo še, da bo OZN po novem (op. U.N. Happiness Project) poleg BDP-ja kot kazalca uspešnosti neke države meril tudi indeks sreče državljanov (op. Gross national happiness). V kolikšni meri bo indeks sreče kokoši nesnic vplival na indeks sreče državljanov pa bomo več poročali po velikonočnih praznikih. FINISH

Metina lista

 

 

Več od Metina lista

Žare Pak, glasbeni producent

1. Kdo si in kaj počneš? Sem glasbeni producent, karkoli to že...
Beri dalje