Evropski oblak odprte znanosti

Če raziskovalce vprašate, kje hranijo podatke svojih projektov, bo pogost odgovor, da uporabljajo katero izmed oblačnih storitev – bodisi Dropobox, Google Drive ali Microsoftov OneDrive. To ne preseneča, saj sodobna znanost temelji na medinstitucionalnem in mednarodnem sodelovanju, ki ga tovrstne nizkocenovne (ali celo brezplačne) storitve precej olajšajo. Ob tem pa nas večina sploh ne pomisli na implikacije tega, da se podatki javno financiranih raziskav nahajajo na strežnikih zasebnih ameriških korporacij, katerih pravila in pogoji niso vedno sprejemljivi z vidika zasebnosti, varnosti in lastništva podatkov. Podobno velja tudi za druge digitalne storitve, ki jih raziskovalci uporabljamo.

Evropska komisija je zato leta 2015 v okviru investiranja v odprto znanost in inoviranje začela razmišljati o razvoju skupne evropske infrastrukture. Leta 2016 je bilo predlagano, da bo to Evropski oblak odprte znanosti (European Open Science Cloud, EOSC) in začelo se je posvetovanje z različnimi deležniki, rezultat katerega je bila oktobra 2017 objavljena Deklaracija o EOSC. Maja 2018 so ministri članic potrdili načrt njegovega razvoja, novembra 2018 pa je bil tudi uradno lansiran. Sledila je faza implementacije, ki še vedno poteka (2019-2020).

KAJ SPLOH JE EOSC?

Vsakdo ga vidi iz svoje perspektive in vam ga bo drugače opisal, saj je pri tako veliki in ambiciozni iniciativi težko videti širšo sliko.

EOSC je vseevropska platforma za raziskovalne podatke, ki bo povezala obstoječe infrastrukture in projekte na tem področju ter služila tudi kot virtualna skupnost proizvajalcev in uporabnikov podatkov.

Opisujejo ga tudi kot katalog različnih ponudnikov, storitev in virov za raziskovalce. Od julija naprej bo registriran kot neprofitna organizacija, v katero se bodo lahko včlanile zainteresirane deležniške organizacije. 

Kar EOSC nudi pa še zdaleč ni le hramba podatkov, ampak za celoten spekter storitev, vključno s storitvami računalništva v oblaku (angl. cloud computing). Te zaenkrat sicer uporablja le majhen odstotek raziskovalcev, vendar se z naraščanjem obsega raziskovalnih podatkov pričakuje, da se bo delež povečeval oziroma komisija želi raziskovalce spodbuditi k temu, da bi pri svojem delu uporabljali tovrstne storitve, da bi bili bolj učinkoviti. Eden izmed projektov, ki se ukvarja s tem, je na primer OCRE (Open Clouds for Research Environments), pri katerem v okviru programa zgodnjih prevzemnikov sodeluje tudi Eurodoc.

EOSC upravljajo trije konstitutivni organi: izvršilni odbor, upravni odbor in forum deležnikov. Med člani upravnega odbora sta tudi dva slovenska delegata in sicer Peter Sterle (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport) in dr. Jan Jona Javoršek (Inštitut Jožef Stefan). V okviru izvršilnega odbora deluje šest delovnih skupin (DS) in v štiri izmed njih je Slovenija imenovala svoje predstavnike: Avgust Jauk (Arnes) je član DS Arhitektura, dr. Milan Ojsteršek (FERI Univerze v Mariboru) je član DS FAIR, mag. Miro Pušnik (Centralna tehnična knjižnica) je član DS Pravila sodelovanja in mag. Dunja Legat (Univerzitetna knjižnica Maribor), ki je tudi predstavnica regionalnega EOSC projekta za jugovzhodno Evropo NI4OS, je članica DS Veščine in usposabljanje. Nekatere delovne skupine so imele možnost poleg predstavnikov držav imenovati še dodatne strokovnjake. Tako sem zaradi svoje aktivnosti kot koordinatorica delovne skupine za odprto znanost v združenju Eurodoc na povabilo vodje DS FAIR tudi jaz postala članica te delovne skupine.

Člani upravnega odbora in delovnih skupin EOSC smo 18. junija 2020 sodelovali na okrogli mizi, ki je potekala v sklopu zadnje seje e-konference Raziskovalni podatki in evropski oblak odprte znanosti, ki jo je organiziralo Slovensko vozlišče Združenja za raziskovalne podatke (RDA). Seja se je začela s predstavitvama Dunje Legat o digitalnih veščinah za EOSC in Petra Sterleta o prihodnosti odprte znanosti v Sloveniji, nato pa je sledila razprava z delegati. Povzetek predstavitev in razprave si lahko preberete v skupinskem zapisniku konference, posnetek pa si lahko ogledate na YouTubu (01:20:42).

Predstavniki slovenskih raziskovalnih organizacij bodo v EOSC zastopani prek Arnesa kot ustanovnega člana po določbi MIZŠ, ki bo tudi zagotavljalo materialne pogoje za delovanje v združenju EOSC. Vzpostavila se bo tudi nacionalna EOSC skupnost za odprto znanost, ki še išče ime – predloge lahko pošljete Dunji Legat. Zanimivo bo spremljati razvoj in delovanje te skupnosti.

EOSC je naložba, v katero je Evropska komisija vložila ogromno sredstev, nekaj tudi na račun raziskovalnega proračuna Obzorja 2020, zato je bila iniciativa deležna tudi kritik. Slišala sem tudi očitek, da smo raziskovalci premalo vključeni v njegov razvoj in ga odločevalci razvijajo brez razumevanja naših potreb. Tak vtis sem dobila tudi sama. Ko sem se novembra lani udeležila Simpozija EOSC v Budimpešti, smo bili raziskovalci v veliki manjšini, predvsem tisti na začetku kariere. Upam, da sem s tem zapisom v rubriki #OdprimoZnanost zbudila zanimanje za EOSC še pri kakšnem raziskovalcu. Naslednji simpozij bo oktobra v Berlinu.