Govorila boš o seksu in to na glas

Foto: Alexas_Fotos via Pixabay.

»Vivamus, mea Lesbia, atque amemus,” pravi Katul. Mason Cooley je bil presenečen nad dejstvom, da so med tem in hrano ljudje nekako našli čas še za umetnost in znanost. Hevelocku Ellisu predstavlja centralni problem življenja, s čimer bi se strinjal tudi Alfred Kensey, ki pravi, da je ta potreba osnova za človeško vrsto. In pa seveda Sigmund Freud, ki to vedenje izpostavlja kot prototip za večino načinov reagiranja posameznika skozi življenje. Da, prav ste uganili, tale kolumna posega v intimo, intimo spolnosti in spola.

Tistim, ki vam je zastal dih, bi rada povedala, da govorjenje o spolnosti in spolu nikakor ne pomeni, da želim posegati v vašo intimo in vas prisiliti, da z javnostjo delite nekaj, kar je, če se tako odločite, popolnoma in izključno vaše. Povedati želim le, da o tej temi lahko govorite, v kolikor seveda s tem ne prizadenete drugih.

Ravno projekti, kot je letošnji Kako si? ki ga organiziramo v okviru obeleževanja dneva duševnega zdravja, so tu zato, da javnosti ponudijo čim več informacij, ki jih na to temo premore psihološka znanost.

Čas je, da postavimo vprašanja, ki se skrivajo v nas, a si jih nikdar ne upamo postaviti, ker se bojimo dveh stvari.

Na eni strani odziva družbe, na drugi strani pa svojega odziva. Kljub temu, da je že iz uvodnega dela moje kolumne očitno, da temi nista od včeraj, se k meni kot eni od vodij letošnjega Kako si? Maribor, velikokrat zatakne vprašanje: “Govorila boš o seksu in to na glas?”

Naj vam enkrat za vselej odgovorim. Da, govorila bom in govorim o seksu, spolnosti, intimi (tukaj lahko vstavite tisto besedo, ki vam vzbuja najmanj nelagodja), spolu ter spolni identiteti. Govorila bom le s tistimi, ki želijo poslušati ali govoriti, in tudi, če tukaj končate z branjem, ni s tem nič narobe. S tistimi, ki berete naprej, bom poskušala govoriti odprto in brez zadržkov, kar na žalost ali na srečo ne pomeni, da jih nimam.

Zame je ključna naloga psihologa ali pa kateregakoli drugega raziskovalca ta, da poskuša odkriti znanje in ga tudi predati drugim. Znanje, ki bo nekomu v pomoč, čeprav se ne sklada nujno s prepričanji ali pričakovanji raziskovalca.

Ravno psiholog je v mojih očeh tisti, ki poskuša govoriti odprto in argumentirano tudi o temah, ki so tabu ali pa kakorkoli drugače posegajo globlje v nas. Argumentirano pa v stroki redko, če sploh kdaj, pomeni zgolj razkrivanje lastnih izkušenj.

Tako vam lahko kljub svoji mladosti povem, da v primerjavi z ženskami, ki dosežejo orgazem redkeje, ženske, ki ga dosežejo pogosteje, bolj verjetno prejmejo oralno zadovoljitev. Te tudi pogosteje izrazijo, kaj si v postelji želijo in partnerja večkrat pohvalijo za to, kar med rjuhami počne. Tako so namreč v svoji študiji ugotovili Frederick, John, Garcia in Lloyd (2018). Povem vam lahko tudi, da ljudje istim ženskam pripisujemo več neomejene sociospolnosti (tj. voljnosti za nezavezujoče spolno razmerje), če so te naličene, in manj, če niso. Lastna ocena sociospolnosti ženske pa ni povezana z njenimi navadami. Tako je sklepanje o sociospolnosti ženske na podlagi ličil napačno, kot ugotavljajo Batres idr. (2018).

Letos bomo v sklopu predavanj, okroglih miz, filmskih večerov in celo literarno-fotografskega natečaja v Mariboru (ter Ljubljani) odprto spregovorili o spolu in spolnosti s kopico strokovnjakov. Razpravljali bomo zato, da morda izpodbijemo kakšno napačno prepričanje. Zato, da bo kateri od žrtev spolne zlorabe lažje, da bo lažje nekomu, ki se ne identificira s spolom, ki mu ga je določila narava ali družba ali nekomu, ki se bori z impotenco. Zato, da bi čim manjkrat prišlo do pogovorov, kot je ta med mano in starejšo gospo, ki najbrž šteje okoli 64 let, a ni vedela, kje naj najde realne informacije o spolnosti, ker jo te kljub ali pa ravno zaradi njenih let zanimajo.

Če vas bolj kot moja osebna izkušnja prepričajo številke, pa na hitro preverimo, koliko člankov v slovenskem jeziku najde spletni iskalnik UKM, povezanih s spolnostjo, v tem razvojnem obdobju – 6. Mojega iskalnega niza naj raziskovalci ne razumejo kot brezbrižne kritike. Tudi sama bi v upanju, da moje ugotovitve dosežejo večji krog ljudi, gotovo objavljala v tujem jeziku in zavedati se je treba, da igra tukaj vlogo tudi velikost našega naroda. Kljub vsemu pa menim, da nam to nizko število pove nekaj o dojemanju spolnosti v naši deželi in o količini kvalitetnih informacij, ki je o njej dostopna povprečnemu Slovencu.

O spolnosti in spolu govorimo malo ter ne glede na to, ali je to posledica strahu, nezanimanja ali enostavno kulturne in zgodovinske tirnice nas Slovencev, lahko vodi odprt diskurz o tej temi do dopolnitve zakladnice našega znanja. Tako lahko nove informacije pridobite z obiskom naših dogodkov ali pa se, za prvi korak, enostavno spoznajte. Govorite o tej temi s tisto osebo, s katero bi o tem radi govorili, pa naj bo to vaš partner ali pa vi sami.

Značke