Halo Radio Ljubljana

Težko je verjeti, da je vloga najhitrejšega in najbolj prilagodljivega množičnega medija še ne tako dolgo nazaj pripadala radiu. V času, ko se ob odzivnosti in hitrosti interneta vse ostale oblike komuniciranja zdijo neskončno okostenele, ko postajajo ne samo radijski, temveč celo televizijski sprejemniki vse manj samoumevni spremljevalci naših življenj, si je praktično nemogoče predstavljati, kakšno tehnološko, miselno in kar družbeno revolucijo je iznajdba radia v resnici pomenila.

Če je prvi radijski prenos v zgodovini uspel leta 19o6, pa so radijske postaje pričeli množično odpirati šele po vojni. Leta 1921 oddaja signal 8 radijskih postaj, leta 1925 že prek 600. Na slovenskem ozemlju enega pomembnejših začetnih korakov predstavlja prvi prenos programa ljubljanskih radioamaterjev na Bled 8. marca 1925, ter prenos koncerta Glasbene matice januarja 1926. Prvo pravcato postajo smo Slovenci dobili 1. oktobra 1928, ko je v stavbi uprave prosvetne zveze pričela obratovati Radijska postaja Ljubljana. Za tehnično plat je skrbel pionir na področju telekomunikacij pri nas, inženir Marij Osana. Število poslušalcev je hitro rastlo in leta 1931 so najprimernejši lokaciji pri Domžalah postavili tudi antenski oddajnik, ki je povečal moč signala na 5 KW.

Spodnji članek z naslovom “Halo Radio Ljubljana” je bil objavljen v Ilustriranem Slovencu 20. januarja 1929, torej kmalu po odprtju postaje. Spremljajo ga fotografije s priložnostne razstave, ki jo je radijska postaja organizirala ob otvoritvi. Skupaj nam (slabši kvaliteti fotografij navkljub) nudijo prekrasen vpogled v zgodovino te nekoč – in za prihajajoče generacije morda prav kmalu spet – “skrivnostne naprave“.

Po otvoritvi naše radijske postaje dne 1. oktobra t. l. se je pričelo zanimanje za radio pri nas zelo širiti. Danes imamo že skoro v vsaki vasi vsaj nekaj radijskih aparatov, zlasti v krogu ca 30 km okrog Ljubljane, kjer je mogoče poslušati našo postajo z enostavnimi in cenenimi radijskimi aparati. Zlasti si nabavljajo radio prosvetna in kulturna društva, da nudijo z njim svojim članom kakor tudi občinstvu javna predavanja in koncerte. Pred­vsem izobražencem na deželi radio izborno služi. Nadomesti jim koncerte, opere, razna predavanja, ki jih ne morejo hoditi poslušat v me­sto. Radio si nabavljajo trgovci, da dobe potom njega cene denarja in blaga, gostilničarji si opremljajo z njim svoje lokale. Posebno mnogo pa si kupujejo radijske aparate de­lavci in tudi kmetje, kar dokazuje, da imata ta dva stanova mnogo smisla za izobrazbo.

Vsled tega velikega zanimanja se je število radijskih abonentov zelo pomnožilo. Ob otvoritvi postaje smo imeli okrog 1800 naročnikov, danes pa gre njih število že preko 4500. To število pa še zmeraj raste in je upati, da bo doseglo do konca tega leta 8000, kolikor bi bilo potrebno za finančno ravnotežje naše radijske postaje pri sedanjem obratu. Kakor hitro bomo to število dosegli, bo postaja lahko pričela z novimi izpopolnitvami naprave kakor tudi z izboljšanjem in razširjenjem sporeda. Naslednja stopnja, ki bo pravtako v interesu radijskih naročnikov, pa bo nižanje sedanje naročnine. 

Radijski aparat je bil dosedaj za marsikoga skrivnostna naprava, ki se ji je bližal skoro s strahom. Ko pa si ga bliže ogledamo, vidimo, da so to zel0 preproste naprave, ki se jim priučimo v nekaj urah. Marsikdo bi si aparat tudi kupil, če se ne bi bal, da bi ne znal ž njim ravnati.

Da bi šla interesentom kar moč na roko in jim pokazala vse tipe radijskih aparatov in ravnanje z njimi, je priredila naša radijska postaja začetkom decembra preteklega leta razstavo radijskih aparatov. Tam si je lahko vsakdo ogledal vse vrste aparatov od najmanjših detektorskih aparatov, ki ne stanejo niti 200 Din pa do največjega velikana “Radione 6″, ki stane že celo premoženje. Da seznanimo tudi one naše čitatelje, ki radija še nimajo, prinašamo danes nekaj posnetkov s te zanimive razstave, ki je vzbujala med “radio-svetom” veliko pozornost.  Želimo od srca vsem, da si izbero enega od njih, da bodo pozneje tudi oni deležni vseh mnogobrojnih ugodnosti, ki jih nam nudi dandanes radio.  

Zapis je bil izvorno objavljen na spletni strani Ljubljanske slike, ki jo ureja Žiga Cerkvenik.