Po seriji torkovih predvolitev nič zares novega. No, odvisno, s katere perspektive gledamo. Hillary Clinton drvi proti nominaciji, ki ji je skoraj že zagotovljena, Donald Trump pa je aprila močno močno pospešil svoj korak in je na dobri poti, da do konca predvolitev osvoji potrebno število delegatov za nominacijo.
To so rezultati glasovanj republikancev v Connecticutu, Delawaru, Marylandu, Pennsylvaniji in Rhode Islandu.
Pri demokratih pa, Bernie Sanders sicer ni matematično izločen iz igre, zaradi proporcionalne razdelitve delegatov pa nima več resnih možnosti, da do konvencije zbere potrebno število izvoljenih ali zavezanih ali t.i. “pledged” delegatov. Nima. Do konca predvolitev bi moral v nadaljevanju zmagovati v povprečju z več kot 20 odstotnimi točkami razlike, kar je v sistemu, kakršen je, precejšnja znanstvena fantastika.
Ob teh rezultatih pa je treba nekaj povedati, HRC bi imela veliko bolj resne težave s Sandersom, če ne bi bilo veliko demokratskih predvolitev zaprtega značaja, torej takšnih, na katerih lahko glasujejo le registrirani demokrati, ne pa tudi neodvisni volivci in volivke. Tudi sinoči.
V naslednjih dneh, ko se Sandersova ekipa resno usede, bo jasno, kaj nameravajo početi do konca predvolitev. Kako izgubiti, da bodo na koncu lahko razglasili zmago. Po mojem jo sicer lahko že zdaj, ker so presegli vsa, ampak res vsa pričakovanja. Kar jim HRC sporoča, je: “Rada vas imam, veliko več nas združuje, kot pa razdvaja. Treba je stopiti skupaj.”
https://www.youtube.com/watch?v=CWpJ3hwYQHE
Z argumentom, da so superdelegati – demokratski kongresniki, senatorji, bivši predsedniki, vrh stranke, torej tisti, ki si lahko do zadnjega izmišljujejo, koga bodo na demokratski konvenciji podprli – še vedno v igri, Sanders ne bo nikamor prišel.
Ker ima HRC več vsega v vseh metrikah, ki štejejo. In neulovljivo prednost. Da ne omenjam, kako je Sanders uradno demokrat takorekoč od včeraj in ne vem, zakaj bi ga partijska elita kar naenkrat vzela za svojega, zaostanek, kakršnega ima, pa nagradila s superdelegati. Zakaj? Da bi z njihovo pomočjo zdaj pa res ukradel nominacijo HRC, ki sicer zmaguje tam, kjer za nominacijo mora?
Poskuša prepričevati tudi z argumentom, kako ankete kažejo, da bi Trumpa jeseni konkretneje nažgal kot HRC, bogus. Kot prvo, nacionalne ankete so ta trenutek dokazano precej nezanesljive, sploh, kadar “merijo” hipotetične dvoboje, še preden je znan kak kandidat. Kot drugo pa, v tej kampanji se ga nihče še ni zares lotil, ker je ves čas veljal za kandidata, ki ne more zmagati. Tudi zato vse republikanske strelice ves čas letijo samo proti HRC. No, na nek način je v svojem govoru že nakazal, da ne bo nadaljeval zaradi nominacije, ampak vpliva na prihodnjo usmeritev demokratske stranke.
Je pa najmanj ena metrika, na katero je Sanders lahko zelo ponosen, aprilski podatki FEC (op. Federal Election Commission) o zbranih sredstvih, objavljeni 22. aprila, namreč kažejo, da je v tem pogledu skorajda povsem izenačen s HRC. Clinton je doslej zbrala cca 187 milijonov dolarjev, Sanders pa le milijon manj, cca 186. To je ogromno.
Podatek, zaradi katerega je pri demokratski eliti manj priljubljen od HRC, pa je, da imata v sodelovanju z DNC, svojo kampanjo in lokalnimi strankarskimi odbori oba ustanovljena posebna odbora, “Hillary Victory Fund” oz. “Bernie Victory Fund” (predlagam, da res kliknete na povezavi, ker je razlika zelo očitna), namenjena zbiranju denarja za stranko in demokratske kandidate na nižjih nivojih. Problem je, da zanje zaenkrat zbira denar samo HRC (cca 60 milijonov $), Berniju pa ni aktiven.
Ignoranca pomena volitev na nižjih nivojih je precej kratkovidna strategija. Zakaj? Zato, ker za forsiranje progresivne agende, četudi po nekem čudežu Sanders postane predsednik ZDA, potrebuje konkretno podporo v kongresu. Tam pa je stanje za demokrate trenutno en sam “ubi bože”.
Že dolgo ne tako slabo, o čemer sem pisala za Poglede v ponedeljkovem Večeru: “Še bolj kot to, kdo sedi v Ovalni pisarni, je namreč za sprejemanje zakonodaje pomembno razmerje sil v kongresu. Demokrati pa tu tenko piskajo. Pod Barackom Obamo so namreč izgubili največje število kongresnih sedežev v moderni zgodovini. V senatu je trenutno 54 republikancev, 44 demokratov in dva neodvisna, v spodnjem domu pa 246 republikancev in le 188 demokratov. Še bolj katastrofalno za demokrate je stanje na lokalni ravni, 31 zveznih držav vodijo republikanci, 18 demokrati in eno neodvisni, da o razmerjih v zveznih kongresih niti ne pišem.”
Boj za Belo hišo je za Sandersa torej izgubljen. Bil je mnooogo daljši od pričakovanj, izvrstno kampanjo je vodil, ampak … Zdaj je edino upanje zanj, če (1) FBI sproži preiskavo proti HRC zaradi afere z elektronsko pošto. Skoraj leto dni sicer že obirajo to kost, zaenkrat nič od nič ali bolje, nič takšnega. Druga možnost pa je, poleg obtožbe FBI, če (2) HRC iznenada odstopi od kandidature. Oboje se za zdaj zdi precej neverjetno.
Upam, da Sandersovi podporniki in podpornice, ki zdaj živijo za njegovo kampanjo, ne bodo z njo tudi umrli. Ko bo shodov počasi konec, se šele začne resno delo.
NAS ČAKA ODPRTA KONVENCIJA ALI BO TRUMPU TIK PRED ZDAJCI VENDARLE USPELO?
Poskusi republikanske stranke oz. zadnja sicer labava kolaboracija v sili med Cruzom in Kasichem, ki naj bi pripeljala do odprte konvencije, ima za zdaj očitno ravno nasproten učinek od željenega – Trump ne dobiva manj, ampak več glasov in še več delegatov. Ja, vem, moči sta združila zaradi nekaterih predvolitev, ki šele prihajajo, ampak vse skupaj precej amatersko.
Kako se bo kolaboracija med Cruzom in Kasichem obnesla v zveznih državah, kjer računajo, da bi Trumpa še lahko spodnesli, bomo videli najprej že 3. maja (predvolitve v Indiani). Od tega bo vsekakor tudi odvisno, ali bo imel Trump do konca predvolitev dovolj delegatov ali ne.
Pred 7. junijem, ko volijo v Kaliforniji, pa odgovora na vprašanje, odprta konvencija da ali ne, ne bomo dobili. Ni variante namreč, da do takrat Trump že osvoji 1237 delegatov, kolikor jih rabi za nominacijo, pa če zmaga na čisto vseh preostalih predvolitvah 100 %. Kar za nas, ki navijamo za odprto republikansko konvencijo, prvo po letu 1976, pomeni še vsaj dober mesec vznemirjenih pričakovanj. 🙂
Trump torej zmaguje na predvolitvah, zaradi slabo organizirane kampanje na terenu pa ima malo ali skoraj nič vpliva na to, katere delegate bodo zvezne države poslale na julijsko konvencijo v Cleveland. Če zmaga v prvem krogu glasovanja na konvenciji, potem je tako ali tako vseeno, če pa ne, potem ne bo več sam gospodar svoje usode. Po eni od raziskav 62 % republikancev sicer meni, da bi moral nominacijo dobiti tisti, ki osvoji največ delegatov.
Demokrati so okoli 75 % svojih delegatov doslej že razdelili, republikanci skoraj 80 %. V maju sledi pri obeh serija predvolitev, ki ne bodo tako zelo odločilne, pri demokratih sploh nič, zaradi izjemoma proporcionalne razdelitve delegatov pa pri republikancih vseeno pozor pri Indiani (3. maj) in Oregonu (17. maj). Tu namreč Cruz in Kasich upata, da ustavita Trumpov pohod in njujorškemu milijarderju vzameta dovolj delegatov, da izsilita odprto konvencijo. Potem pa nov in hkrati zadnji dan D, ki bo 7. junij.
Avtorica: Nataša Briški, novinarka, so-ustanoviteljica in urednica spletne postaje Metina lista, kjer pišejo tisti, ki imajo kaj povedati. V okviru projekta Meta Dekleta se ukvarja z zagovorništvom žensk in pomaga spodbujati aktivno državljanstvo, na spletni strani Meta Znanost pa si z ekipo prizadeva za popularizacijo znanosti. V prejšnjem življenju voditeljica Športne scene, dopisnica 24ur iz Washingtona in poročevalka za slovensko edicijo BBC World Report. Na Twitterju jo najdete pod @DC43. Ne mara (g)rozin.
AMERIŠKE VOLITVE 2016 NA METINI LISTI:
– Predvolitve v New Yorku – če ti uspe tu, lahko uspeš kjerkoli (komentar po predvolitvah v NY, Sandersov momentum in Trumpovo izgubljanje delegatov)
– Ko postanem predsednik oz. predsednica, bom … (komentar po demokratski debati v Brooklynu)
– Bo Wisconsin Trumpov Stalingrad? (o puščanju Trumpovega balona in odprti kuhni na odprti konvenciji)
– Marčevske ide – kdo so zmagovalci in poraženci boja za Belo hišo (komentar po drugem super torku, spreminjanje pravil in contested konvencija)
– Boj za Belo hišo – bil je torek, super pa kakor za koga (komentar po Super torku in razlaga contested konvencije)
– Populisti ne želijo vladati, oni bi bili radi vladani (komentar republikanskih zborovanj v Nevadi)
– Ušiv lažnivec si, ni čudno, da te nihče ne podpira (po devetem soočenju republikanskih kandidatov)
– Draga Hillary, nisi še v Beli hiši (po februarski demokratski debati v Wisconsinu)
– Volitve v Iowi so za nami, kako resno gre jemati rezultate in kaj sledi (februar 2016)
– Če želite biti na tekočem z ameriško predsedniško kampanjo 2016, to so spletke, ki jim je treba slediti (januar 2016)
– Četrta republikanska predsedniška debata (kratek povzetek)
– Na volitvah zmagujejo najbogatejši (o vlogi denarja na ameriških volitvah)
– Dobrodošli v Ameriki, kmalu tudi pri nas! (o čudakih na volitvah)
– Zakaj Donald Trump ne bo zmagal na ameriških volitvah 2016 (o razlogih, zakaj so Trumpove možnosti za Belo hišo majhne)
– The Daddy of ‘em All (o gneči na republikanski strani in prvih soočenjih)
Opomba 1: Republikanska konvencija bo od 18.-21. julija 2016 v Clevelandu (Ohio), demokratska pa od 25.-28. julija v Philadelphiji (Pennsylvania).
Opomba 2: Ameriške predsedniške volitve bodo v torek, 8. novembra 2016.
Opomba 3: Drugi mandat predsednika Baracka Obame se bo uradno zaključil 20. januarja 2017.
Opomba 4: Pregled televizijskih soočenj, republikanci in demokrati.
Opomba 5: Natančen razpored predvolitev in seznam prijavljenih kandidatov.