Varčevalni ukrepi so v Sloveniji že letos najbolj zarezali v področje znanosti, raziskovanja in visokega šolstva. Po predlogu proračuna za 2013/14 pa naj bi področje utrpelo še nadaljnjih 8 odstotkov krčenja sredstev. Vprašati se je treba, ali si lahko razvijajoča se družba dovoli kaj takega in kaj to konkretno pomeni za raziskave in razvoj v Sloveniji. Kdo in kako bo lahko pozitivno vplival na nevaren trend bega možganov v tujino, ki je ireverzibilen? Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) se je odločila, da apelira na javnost, vlado in poslance državnega zbora, naj vendar ne dovolijo takšne devalvacije znanja v Republiki Sloveniji.
Javno pismo, ki ga KOsRIS naslavlja na poslanke in poslance Državnega zbora RS, je objavljeno na tej na povezavi, kjer ga lahko vsak tudi podpiše in s tem izrazi svoje nestrinjanje s predlogom proračuna za leti 2013/14, ki bo še naprej »rezal v znanje«.
Raziskovalci in visokošolski delavci razumemo, da se je Slovenija znašla v nezavidljivem ekonomskem položaju in smo seveda pripravljeni nositi svoj delež pri varčevanju. Vendar pa proračun, ki je v obravnavi v parlamentarnih odborih, raziskovalnega dela ne krči, temveč ga ogroža. Dodaten problem tega ukrepa je, da bo tisti, ki bo dodatno zmanjšanje podprl, resno ogrozil prav znanje in inovacije, to, kar v času krize najbolj potrebujemo. Vprašanj, ki se raziskovalkam in raziskovalcem pri tem zastavlja, je več. Težko je razumeti …
- Zakaj se Vlada RS ne zgleduje po razvitih ekonomijah, ki tudi v času krize ne manjšajo, temveč celo povečujejo izdatke za znanost in inovacije?
- Zakaj v krčenju teh sredstev posnemamo tiste sisteme, ki so se že zlomili in katerih najperspektivnejši kadri so že odšli raziskovat v tujino?
Skratka, zanima nas, zakaj po radikalnih 11 odstotkih zmanjšanja v letošnjem letu želimo sredstva zmanjšati za dodatnih 8 in s tem celo dejavnost prikrajšati kar za petino vseh sredstev. Slovenija je majhna, vendar to ne pomeni, da moramo ukinjati znanstvena področja. A prav to se sedaj dogaja. Poglejmo primer na konkretnem področju.
Na področju biologije nas krčenje financ sili v odrekanje sprotnemu in z evropsko zakonodajo zapovedanemu raziskovanju biodiverzitete oziroma biotske raznolikosti. Slednje smo namreč v Sloveniji v zadnjih letih povsem odrezali od projektnega financiranja, kar je pripeljalo do odpuščanja visoko usposobljenih strokovnjakov ter nezaposljivost mladih doktorjev. Ob projekciji se izkazuje, da bo najhuje prizadeta generacija mladih kolegic in kolegov, kar bo mogoče čutiti vsaj eno desetletje, finančne posledice za neizpolnjevanje evropskih obvez pri preučevanju živalskih in rastlinskih vrst pa bomo zaradi plačil denarnih kazni EU čutili prav vsi.
Podobno velja za vrsto znanstvenih področij, ki se ukvarjajo z naravno in kulturno dediščino slovenskega naroda. Če bomo na tej poti vtrajali do konca, pa ne ogrožamo samo obstoja cele vrste znanstvenih disciplin, temveč ogrožamo suverenost Slovenije. Zato vas pozivamo, da nam s svojimi podpisi sedanjo generacijo politikov pomagate prepričati v to, da ne potrdijo novega zmanjšanja proračuna za raziskovanje.
Z vašim sopodpisom spodnjega pisma poslankam in poslancem Državnega zbora RS nam morda celo lahko uspe!
Doc. dr. Matjaž Kuntner in prof. dr. Oto Luthar
ZRC SAZU in KOsRIS
Povezava: Javno pismo, ki ga KOsRIS naslavlja na poslanke in poslance Državnega zbora RS.
P.S. Objavljeni bodo komentarji, ki ustrezajo načelu spoštljivega komuniciranja tako do avtorice zapisa kot drugih komentatorjev in komentatork.