Je nova slovenska vlada že na Twitterju?

Alec Ross, svetovalec za inovativnost na State Departmentu: “21. stoletje je za ljudi, obsedene z nadzorom, naravnost grozljiv čas.”

Pred dnevi sem na tviterju zasledila silno pomembno vprašanje: Ali že imamo vlado na Twitterju?

Deseta slovenska vlada prevzema posle ne le v času velike gospodarske in finančne krize, ampak v času, ko so Zemljani povezani kot še nikoli doslej. Povezani so tudi prislovično razklani Slovenci. Nova vlada Janeza Janše je vstopila v popolnoma drugačno informacijsko okolje, kot je bilo tisto leta 2004, ko je Janša prvič postal mandatar. Takrat Slovenija še ni bila spoprijateljena preko Facebooka in zasledovana preko tviterja.

Državljanov, ki vstopajo v javni prostor s svojimi informacijami, je vse več in vse več je tistih, ki pametne in nespametne predloge objavljajo na družbenih omrežjih. Vse več je t.i. državljanskih novinarjev, ki s svojimi fotoaparati, iPadi, … beležijo dogodke okoli sebe in z njimi preko blogov, Facebooka in Twitterja seznanjajo ostale. Če gre pri tradicionalnih medijih za ena na ena komunikacijo, gre pri novih medijih za komunikacijo številnih s številnimi. Informacije so s pojavom interneta postale dostopnejše ljudem, rodila se je državljanska participacija. Preko družbenih omrežij neznanci komuniciranjo z neznanci, znanci z znanci, nevladniki z vladniki, aktivisti z neaktivnimi državljani, ministri z radovednimi in včasih tudi nadležnimi državljani. Clay Shirky, avtoriteta na področju novih medijev in tehnologij, je o njihovem vplivu nekoč dejal. “Sporočila ne moreš več nadzorovati in če misliš, da ga nadzoruješ, potem ne razumeš, za kaj pravzaprav gre.”

Za veliko žensk velja, da so v osnovi boljše v mreženju, učinkovitejše mediatorke, in tudi zaradi komunikacijskih specifik nove dobe je škoda, da v novi slovenski vladi ni več žensk. Ameriška psihologinja Carol Gilligan je pred 30-imi leti pisala, da moški na svet gledajo s stališča hirearhije moči in si želijo priti na vrh, medtem ko ženske gledajo na svet kot na mrežo znanstev, želijo pa si priti v sredino te mreže. Njena spoznanja je nekdanja šefinja oddelka za načrtovanje politik v State Departmentu Anne Marie Slaughter povzela z naslednjimi besedami: “Dva pogleda na svet, ki jih je Gilligan identificirala, govorita o razliki med svetovoma 20. in 21. stoletja.”

Roko na srce, raziskava Gilliganove sodi še v predinternetno ero, pa vendarle tudi generacija moških in ženske s taško brez listnice, ki danes sestavlja novo vlado, sodi v predinternetno ero. Njeni predstavniki so predstavniki baby-boomers generacije oz. generacije X, za kateri je značilno, da se v delovnem okolju obnašajo patriarhalno pokroviteljsko oziroma mentorsko. Zato je toliko pomembneje, da si ti “digitalni priseljenci” za sodelavce na področju odnosov z javnostmi pridobijo predstavnike, ali še bolje predstavnice generacije Y, oz. predstavnike generacije 140ih znakov, ki je odraščala z novimi tehnologijami in novimi mediji. Ta generacija se je razvijala v svetu 21. stoletja, ko je vrednota partnerstvo in ne pokroviteljstvo v komuniciranju. Novi ministri naj sodelavce iščejo med predstavniki generacije, ki ne znajo gledati televizije brez računalnika na kolenih.

Za krizno vlado, ki posle prevzema leta 2012 je pomembno, da čimprej v roke vzame nova, fina medijska orodja, in medijskega polja ne napade s krampom in lopato. Vešča uporaba različnih tehnologij, ki so na voljo, je toliko pomembnejša, ker bo nova slovenska vlada imela precej izzivov prav na komunikacijskem področju. To je vlada, ki je zaradi preoblikovanja vladnih resorjev doživela krizno komuniciranje še pred potrditvijo v Državnem zboru. To bo vlada, ki bo morala sprejemati reforme, zategovati pas, odpuščati ljudi, komunicirati z močno opozicijo, sindikati, nastrojenimi kolumnisti in kritičnimi državljani, ki ne bodo besneli le v rubrikah pisem bralcev, ampak bodo mnenja bruhala iz vseh applovih ekranov.

Pretežni del svoje energije bo morala nova vlada posvečati prepričevanje javnosti, da bo treba na skupinsko ločevalno dieto, ki bo poživila telo in duha te dežele.  Zato ta vlada potrebuje vrhunske in suverene strokovnjake/inje za odnose z javnostmi, ki poznajo prednosti in pasti novega komunikacijskega polja. Strokovnjake, ki bodo vešči v komunikaciji tako s tradicionalnimi mediji kot s tviteraši, in ne enih in drugih ne bodo ignorirali ali blokirali. V tem novem komnikacijskem okolju se vsi digitalni priseljenci učimo, zato se je pametno ozreti, kaj počnejo drugi, ki so šli korak dlje. Ameriški State Department je npr. na mesto svetovalca, odgovornega za inovativnost, zaposlil 38-letnega Aleca Rossa, ki ob močni podpori Hillary Clinton tradicionalne diplomate uči, kako izkoristiti Facebook in Twitter pri utrjevanju ameriškega imidža v svetu. Britanci so denimo izdelali imeniten priročnik o nastopanju javnih ustanov na družbenih omrežjih, za primer dobre prakse pri uporabi Twitterja pa se velja ozreti že čez mejo. Nova hrvaška vlada se je zaenkrat izkazala za zelo veščo upravljalko profila @VladaRH, preko katerega z javnostjo komunicira tudi na neformalen način.

Bill Gates je nekoč rekel:“Prvovrstni voditelji imajo prvovrstno ekipo, drugorazredni voditelji imajo tretjerazredno ekipo.” Videli bomo, kako se bo v tem novem komunikacijskem okolju znašla nova vlada in  kakšne zajce ali zajčice bodo iz klobukov potegnili novi ministri.

 

Miriam Možgan, svetovalka za odnose z javnostmi

Več od Miriam T. Možgan

Every leader is not a role model and every role model is not a leader

When I was a child, I wanted to be Ingemar Stenmark; when...
Beri dalje