Kaj berejo mladi znanstveniki in znanstvenice – 3. del

Tako kot v prvi in drugi sezoni podkasta smo tudi v tretji sezoni v končnem sklopu vprašanj intervjuvance prosili za bralna priporočila.

Po zaključku sezone sem pripravila seznam literature, ki sem ga dopolnila še s pisnimi priporočili gostov dveh skupinskih epizod. Skupaj kar 24 knjig za različne okuse. #MetaPHoDcast

Mikrobiologinja Tina Lebar (52. epizoda), raziskovalka na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, v branje priporoča knjigo Junk DNA (Nessa Carey), ki na poljudnoznanstven način govori o epigenetiki.

Muzikolog Nejc Sukljan (53. epizoda), asistent na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete UL, v branje priporoča The Swerve: How the Renaissance Began angleškega avtorja Stephena Grenblatta, ki  govori o tem, kako so v renesansi ponovno odkrili Lukrecijevo pesnitev De rerum natura, ki je imela zelo velik vpliv na izoblikovanje renesanse. Je zelo poljudno napisana in se lahko bere skoraj kot roman, čeprav gre za znanstveno delo z vsem znanstvenim aparatom.

Doktorica medicine Anja Šterbenc (54. epizoda) priporoča roman Parfum (Patrick Süskind), ki na unikaten, temačen način, briljantno opisuje človeka, prikrajšanega za pomemben del lastne identitete (vonj) in njegovo neustavljivo potrebo po ustvarjanju popolnosti (parfum). Knjiga je v bistvu oda lepoti, eleganci in moči človeškega čuta, ki se sicer pogosto zdi nepomemben.

Gradbenik dr. Andrej Anžlin (55. epizoda) vsem tistim, ki so se že kdaj vprašali, kolikšen mesečni zaslužek predstavlja osnovni potencial za razvoj popolne sreče v življenju, priporoča knjigo How much is enough? (Robert in Edward Skiedelsky), ki skuša s pomočjo poglobljene analize odgovoriti na to vprašanje. Ob njej lahko bralec razvije idejo (čejo še ni), kaj je v življenju res najbolj pomembno.

Kemičarka dr. Eva Menart  (56. epizodapriporoča znanstveno fantastiko The Dispossesed (Ursula Le Guin), katere osrednji lik je znanstvenik. V knjigi se prepleta več zanimivih tem, od znanosti in raziskovanja do vprašanj družbene ureditve, alternativ kapitalizmu, anarhističnih idej in osebne svobode.

Biologinja dr. Tea Romih (56. epizoda) vseskozi kaj bere, zato ji je bilo težko narediti izbor. Izpostavlja tri knjige, ki še niso bile omenjene v nobenem izmed prejšnjih intervjujev:

  • Prva je Outsider Scientists: Routes to Innovation in Biology (Oren Harman & Michael R. Dietrich). “Kot biologinji mi je bilo izjemno zanimivo prebrati 18 biografskih esejev o znanstvenikih, ki niso bili biologi, vendar so s svojimi idejami ključno vplivali na razvoj moderne biologije. Med njimi je vredno izpostaviti Noama Chomskega in njegov interes za biološke temelje jezika, Erwina Schrödingerja in njegovo obravnavo DNK s fizikalnega vidika ter Drewa Endyja, začetnika sintezne biologije ter znanega mednarodnega tekmovanja iGEM, na katerem tudi naši študentje leto za letom žanjejo uspehe. Opisane zgodbe so lepa ilustracija moči interdisciplinarnih raziskav, ki sem jo kot »outsiderska« biologinja na področju kemije izkusila tudi sama.”
  • Druga knjiga je Tihi, v kateri je Susan Cain “dala glas vsem, ki smo včasih premalo sliš(a)ni, ker smo introverti v svetu, ki ceni in spodbuja vse kaj drugega kot to. Ko je knjiga izšla, je povzročila pravo malo revolucijo v komentatorskih sferah, tako spletnih kot tiskanih, in – upam – tudi med ljudmi, ki so jo prebrali. Če nič drugega, beseda introvert s Cainovo ni več zmerljivka. Osebno bi knjigo lahko soljudem posodila kot priročnik za mojo uporabo.”
  • Tretja je Samotnost praštevil (Paolo Giordano), “leposlovno delo, ki mi je izredno pri srcu, ker lahko potegnem določene vzporednice med svojim življenjem in vsebino romana. Napisal ga je nekdanji znanstvenik, fizik z Univerze v Torinu, ne dosti starejši od mene. Knjiga opisuje prijateljsko-ljubezenski odnos med obstrancema, ki jima teža osebne preteklosti prepreči, da bi se kdaj zares zbližala. Njun odnos spominja na praštevili dvojčka, ki bosta, čeprav sta si blizu, za vedno ostali ločeni.”

Kognitivni znanstvnik Mišel Cevzar (57. epizoda) rad bere romane, katerih junaki so znanstveniki. Izpostavil je “fan fiction” Harry Potter and the Methods of Rationality ter The Foundation Trilogy Isaaca Asimova, poleg tega pa priporoča tudi knjige The Martian (Andy Weir), Contact (Carl Sagan) in The Astronaut’s Guide to Life on Earth (Chris Hadfield) ter avtobiografijo Surely You’re Joking, Mr. Feynman, ki jo je v prešnji sezoni izpostavil že fizik Martin Vodopivec.

Zgodovinarka Manca G Renko (59. epizoda), ki je bila mlada raziskovalka na Inštitutu za zgodovinske študije ZRC v Kopru, sicer pa je javnosti bolj poznana kot publicistka, odgovorna urednica portala AirBeletrina in programska vodja festivala Fabula, je v Meta PHoDcast intervjuju izpostavila dve monografiji s področja njene stroke, ki sta izšli v zadnjem letu: Tone Kralj in prostor meje in Mesečniki: Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno.

Slovenistka Nina Ditmajer (60. epizoda) zase pravi, da sodi “v skupino ljudi, ki težko usklajuje umetniško in strokovno raven jezika.” In nadaljuje: “ Zelo občudujem raziskovalce, ki se lahko poleg svojega znanstvenoraziskovalnega dela še uspešno in produktivno literarno udejstvujejo. Knjige so zame vse od leta 2012, torej odkar sem se vpisala na doktorski študij, večinoma gradivo za analizo. Tako neestetsko branje knjig je zelo neproduktivno in uničuje umetniški proces vsakega pisca, tudi mene kot (nekdanjo) pesnico. Vendar zadnje čase kot urednica za književnost revije Tretji dan ponovno vstopam v ta proces in odkrivam bogato slovensko izročilo religiozne in duhovne lirike. Poslušalcem toplo priporočam Zbrano delo Vladimirja Truhlarja, Mirana Jarca in Edvarda Kocbeka.”

Geograf Peter Kumer (60. epizoda) priporoča knjigo pakistanskega pisatelja Hanifa Kureishija Buda iz predmestja, ki  govori o odraščanju v etnično raznolikem Londonu. Navdušila ga je tudi zbirka esejev Harukija Murakamija z naslovom O čem govorim, ko govorim o teku, ki je bila dvakrat omenjena tudi med priporočili konec prejšnje sezone. Biografija, ki ga je najbolj prevzela, nosi naslov Življenje. “Gre za življenjsko pripoved Keitha Richardsa, za katerega se zdi, da je preživel že tri običajna življenja.”

Arheologinja Elena Leghissa (60. epizoda) bi bralcem Metine liste priporočila roman Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta, ki še vedno sodi med njene najljubše knjige. To knjigo je kot svojo najljubšo v prejšnji sezoni izpostavila tudi kemičarka dr. Jelena Vasiljević.

 

Vabljeni tudi k poslušanju intervjujev, kjer so nekateri podali tudi priporočila za filme, nadaljevanke, TV oddaje, spletne strani in podkaste. Ponovno se beremo in slišimo v četrti sezoni, ki se bo začela avgusta.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in dr. Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Več od Dr. Ana Slavec

Meta PHoDcast Zapisi 13: Katarina Beguš, psihologinja

KATARINA BEGUŠ, diplomantka psihologije na Filozofski fakulteti UL, je s podiplomskim študijem nadaljevala...
Beri dalje