Kaj je Načrt S in kaj pomeni za raziskovalce?

Predstavljajte si, da gradite hišo. V celoti jo zgradite sami. Sami opravite vse delo, od postavitve temeljev do opremljanja stanovanja in sami pokrijete vse stroške. Nato najamete podjetje, ki hišo okrasi. Ko končajo, so oni lastniki hiše in vi jim plačujete najemnino. Zveni bizarno, ampak na tak način danes deluje večina znanstvenega publiciranja.

Prispodobo sem si sposodila od Xiaolina Zhanga, predsednika odbora za strateško načrtovanje na kitajskem Ministrstvu za znanost in tehnologijo, ki je prejšnji teden na berlinski konferenci o odprtem dostopu napovedal, da se bo tudi Kitajska zavzela za odprti dostop do znanstvenih publikacij. Po septembrski oznanitvi Koalicije S in Načrta S, h kateremu so pristopili Evropska komisija, Evropski raziskovalni svet in 16 nacionalnih organizacij, ki financirajo znanost, med njimi tudi Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, je to še dodaten žebelj v krsto tradicionalnih naročniških modelov.

Cilj kolacije S je uresničitev popolnega in takojšnjega dostopa do publikacij do leta 2020. Načrt S od raziskovalcev, ki so financirani z javnimi nepovratnimi sredstvi, zahteva, da svoje delo objavijo v revijah z odprtim dostopom.

Načrt je reakcija na trenutno stanje na področju znanstvenega založništva, ki ga obvladuje nekaj založb s 35-40 % dobički, kar je več od tehnoloških gigantov, kot je bilo predstavljeno v dokumentarnem filmu Paywall: The Business of Scholarship.

Slovenija za naročnine na znanstvene revije letno nameni skoraj 4 milijone evrov, je za Mladino pred časom povedal mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehnične knjižnice UL. Pri tem je večina raziskav financirana z javnimi sredstvi, raziskovalci pa za objavo članka od revij ne prejmejo nobenega honorarja, ampak morajo za objavo članka celo plačati stroške obdelave članka, če želijo, da je ta odprto dostopen. Tovrstni hibridni način odprtega dostopa, kjer založnik prejme dvojno plačilo za članek (t. i. “double dipping”), z letom 2020 za financerje znanstvenih raziskav ne bo več sprejemljiv.

Dogajanje na tem področju spremljam kot so-koordinatorica delovne skupine za odprto znanost pri Eurodocu, Evropskem svetu doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev (European Council of Doctoral Candidates and Junior Researchers). Septembra smo skupaj z zvezo alumnov Marie Curie (Marie Curie Alumni Association) in evropsko mlado akademijo (Young Academy of Europe) objavili skupno izjavo, v kateri smo Načrt S podprli, vendar smo opozorili tudi na nekaj pomanjkljivosti. Veliko teh je bilo naslovljenih v novembra objavljenih Navodilih za izvedbo Načrta S, ki podrobneje predstavljajo dopustne poti za objavo znanstvenih publikacij in njihove tehnične zahteve. Vendar navodila hkrati odpirajo nova vprašanja in dileme. Predvsem to, kako se bo financirale določene tehnične zahteve.

Upoštevati je treba tudi, da je večina raziskovalcev s področjem odprtega dostopa in širše odprte znanosti zelo slabo seznanjena, kot je lani ugotovila Delovna skupina Evropske komisije za veščine odprte znanosti. Velika večina raziskovalcev nima ustreznih veščin in manjkajo tudi ustrezne spodbude (European Commission 2017). Zato smo se v Mladi akademiji odločili za organizacijo dogodka, ki bi prispeval k dvigu zavedanja o pomenu odprte znanosti in raziskovalce seznanil z različnimi iniciativami na tem področju.

V četrtek, 13. decembra 2018, ob 14. uri, v sklopu Meseca znanosti in v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport organiziramo dogodek Odprta znanost: izzivi in priložnosti za raziskovalce na začetku kariere.

Na dogodku bo Petra Tramte (MIZŠ) predstavila nacionalno strategijo odprtega dostopa, dr. József Györkös (ARRS) pa Načrt S in Koalicijo S. Po uvodnih predstavitvah bom moderirala razpravo o odprtem dostopu, na katero sem povabila tudi dr. Francija Demšarja, direktorja Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), dr. Mojco Kotar (OpenAIRE), mag. Aleša Pogačnika (Založba ZRC SAZU) in mag. Mira Pušnika (CTK UL). Zanimalo me bo, kako se bo Načrt S implementiral v Sloveniji ter kako je usklajen z nacionalno strategijo o odprtem dostopu in kako z drugimi mednarodnimi iniciativami za odprti dostop.

Ali se bo praktiricanje odprte znanosti upoštevalo pri evalvaciji raziskovalne uspešnosti? Kako se bodo na Načrt S pripravili raziskovalci, kako knjižnice in kako založbe?

Odprta znanost pa nikakor ni samo odprti dostop, zato bomo na dogodku pokrili še dva izmed vidikov. Dr. Sonja Bezjak (Arhiv družboslovnih podatkov) bo predstavila vidik odprtih podatkov, dr. Tea Romih (Mlada akademija) pa bo moderirala okroglo mizo o ljubiteljski znanosti, na katero je povabila Jako Čibeja (Center za jezikovne vire in tehnologije UL), Matevža Lenarčiča (Green Light World Flight), Tomaža Miheliča (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) in dr. Andrejo Ramšak (Nacionalni inštitut za biologijo).

Lepo vabljeni!