Kaj potrebujejo starejši na območju Mestne občine Ljubljane

Foto: Nigel Swales via Flickr.

Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) je z namenom učinkovitega usmerjanja politik in ukrepov na področju dela s starimi ljudmi želela pridobiti podatke o pregledu življenjskih okoliščin starih ljudi  in o njihovih potrebah. Avtorice s Fakultete za socialno delo smo raziskale potrebe starih ljudi, ki živijo v MOL.

Osredotočile smo se predvsem na naslednje ključne življenjske okoliščine: področja stanovanja, zdravja in osebnega počutja, druženja in prostega časa, ki so pomembno povezane s potrebami starih ljudi, saj potrebe niso odvisne le od osebnih značilnosti posameznikov. To so bile ključne ugotovitve:

  • Velik odstotek starejših živi samih.
  • Skoraj petina se jih slabo prehranjuje.
  • Najlažje se zanesejo na svojo osebno mrežo (otroci, vnuki), ki jim pomaga predvsem v nematerialnih oblikah pomoči.
  • Materialno pomoč dobijo redko (nekaj odstotkov v hrani ali za plačilo položnic), vendar je odstotek teh veliko manjši od odstotka tistih, ki imajo velike težave pri pokrivanju življenjskih stroškov.
  • Med potrebami po pomoči pri osnovnih življenjskih opravilih prevladuje pomoč pri kopanju.
  • Med potrebami po pomoči pri gospodinjskih opravilih prevladuje potreba po pomoči pri nakupovanju in pri pospravljanju stanovanja.
  • Potrebe po pomoči pri zadovoljevanju potreb izven doma lahko rangiramo po naslednjem vrstnem redu: pomoč pri obiskovanju zdravnika, pri urejanju zadev na banki, pošti in pri obiskovanju prijateljev znancev.
  • Starejši ljudje se v večji meri ukvarjajo z dejavnostmi, ki od njih ne zahtevajo velike fizične aktivnosti in ne odhoda iz domačega okolja (gledanje televizije, branje, poslušanje radia). Le manjši delež se jih ukvarja z dejavnostmi, ki zahtevajo več finančnih sredstev (ukvarjanje s športom, izleti, izobraževanje in pridobivanje novih znanj, udeležba na kulturnih in športnih prireditvah).

SLIKA: Dejavnosti starejših ljudi (Leskošek in dr., 2017)

  • Večina starejših oseb se druži s partnerji, z otroki, z vnuki, sosedi in prijatelji.
  • Zdravnik je strokovnjak, ki ga stari ljudje najbolj poznajo, ga najpogostejše obiščejo in v njegovo pomoč najbolj verjamejo. Uporaba zdravil pri vprašanih je velika.

Opomba: Daljši zapis, ki vključuje tudi podrobnosti o metodologiji in uporabljene podatkovne vire, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov.

——————————

Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata Irena Bolko in dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP.

Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).

Več od Dr. Vesna Leskošek

Kaj potrebujejo starejši na območju Mestne občine Ljubljane

Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) je z namenom učinkovitega usmerjanja politik...
Beri dalje