Kdo je spletni trol in kako se mu zoperstaviti

“Trol je tisti spermij, ki bi moral pristati na rjuhi.” (Stanko Livk)

Kdo je spletni trol? “Pezde”, “zakompleksanec”, “kreten”, “hepan”, “težak”, “hujskač”, … so razmišljali na Twitterju – no, trol utegne biti vse to in še mnogo, mnogo več. Najpogosteje so troli anonimneži z osebnostnimi motnjami, ki na spletu žalijo in težijo vsevprek. Namerno objavljajo nesramna sporočila in komentarje, s katerimi nadlegujejo in provocirajo. Wikipedia piše: “V spletnem žargonu je trol nekdo, ki na spletnih forumih, klepetalnicah in podobnih skupnostih postavlja izzivalna vprašanja, sporočila z namenom doseči čustveni odziv pri drugih članih take skupnosti ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora.”  Ne le, da se hranijo z zgroženimi reakcijami žrtev, ob tem čutijo največ zadovoljstva. Nobena vera ali prepričanje, spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, invalidnost, starost, spolna usmerjenost in druge osebne okoliščine niso imuni nanje.

Trola najdemo povsod, razen (za zdaj) v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. SSKJ izraza trol (še) ne pozna, zato pa ima dve troli, ena je okrajšava za trolejbus, druga pa slabšalni izraz za “neumno, nespametno žensko: ta trola nič ne razume”. Trol je kljub temu že precej podomačen izraz. Prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, je za Metino listo povedal: “Slovensko besedo trol pišemo z enojnim l. Napisal sem »slovensko«, saj je zdaj tudi naša: uporabljamo jo v slovenskih stavkih, jo sklanjamo in tudi izgovarjamo po slovensko z ozkim o-jem, ne pa z angleškim širokim o-jem in tršim l-jem na koncu.”

Dobra novica, trol bo prišel v Slovar novejšega besedja, ki izide še letos, kmalu pa tudi v SSKJ, ki ga posodabljajo. Spletni troli naj bi izraz sicer dobili po ribiški tehniki imenovani “trolling” (op. počasno vlečenje vabe iz vode, medtem ko si na premikajočem se čolnu), ime pa si delijo tudi z zlobnimi nadnaravnimi bitji iz nordijske mitologije. Posebno zabaven opis trola je pred leti sicer ponudil Stephen Fry, angleški igralec, režiser, novinar in komik. V “Talk about get a life” o žaljivih, ignorantskih in netolerantnih komentatorjih/kah pravi: “Tako zelo si želijo, da bi jih kdo poslušal, ves čas kričijo “poslušajte me, poslušajte me”, in tega seveda ne želiš, če pa že, te tako razburijo, da te morda celo pretentajo, da agresivno odgovoriš na njihova zlobna mnenja o stvareh. […] Strahovito jih jezi, da nekdo bere druge in ne njihove bloge. […] Govorimo o ljudeh, ki so obsedeni sami s seboj, zato se v njih kopiči ves ta strup, ki ga morajo nekako spraviti ven. Morda je še bolje, da to počnejo na spletu in svojega nasilja ne sproščajo na ulicah, še vedno pa je moteče.” 

Poznamo različne vrste spletnih trolov (smosh.com našteva in opisuje 18 različnih vrst), prvo pravilo, ki ga ob stiku s troli velja upoštevati, pa je: “Na spletnih forumih in klepetalnicah NE HRANI TROLOV. Če jih hraniš, rastejo. Če jih stradaš, oslabijo in umrejo.”  Če vas zanima, kako delujejo troli, priporočamo nekoliko daljši zapis How Trolls Work. V nadaljevanju, kaj o trolih pravijo Boštjan Gorenc – Pižama, dr. Žiga Turk, Aljaž Pengov Bitenc, Katarina Kresal, Nataša Briški, Roni Kordiš in Nataša Pirc Musar.

Boštjan Gorenc – Pižama, stand-up komik in prevajalec: “Trole lahko delimo na dve skupini. Tiste, ki hudomušno kibicanje počnejo »for the lulz« in dokazujejo, da velja vodilo »Trolling is a art«, ter druge, ki ustvarjajo kažin zaradi slepe pripadnosti neki ideji ali preprosto iz čiste zlobe. Pri prvih je prav zabavno sprejeti njihovo igro in se skupaj z njimi pozabavati na račun nepozornih bralcev (tovrsten primer je recimo nedavna serija Tyschewih #livinitup tvitov o namišljenem življenju na veliki nogi), medtem ko so drugi divja sorta, ki ne izbira besed (običajno zato, ker jih poznajo le ozek nabor), in za katere je najboljši recept ignoriranje. Za argumente se tako ali tako ne bodo zmenili, ker so trdno prepričani v svoj prav, z ukvarjanjem z njimi pa jim zgolj podeliš določeno mero kredibilnosti.”

Dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, univerzitetni profesor: “Politik nima trolerjev, ampak samo volivce, ki imajo zmeraj prav.”

Aljaž Pengov Bitenc, direktor in odgovorni urednik Radia Kaos: “Hja, troli… Žalostni osebki, vsi po vrsti. Neke vrste spam na dveh nogah, ki ga na prvi pogled težko prepoznamo. Najslabša stvar, ki jo lahko naredite pri trolu je, da ga vzamete resno. To hoče. Vašo popolno pozornost. Hoče, da se ukvarjate z njim, postati hoče center vašega sveta. Na vsak način vas bo poskušal sprovocirati, pogosto na žaljiv način. Zdi se, da ima obilico časa, ki jo posveča samo vam. Če se vas loti res konkretno, vas bo “poguglal” in potem te podatke javno objavljal izven konteksta, kot neke vrste “razkritja”. Nič nenavadnega ni, če se vas v takem primeru poloti občutek preganjavice. Če bo na tej točki kdo potegnil vzporednice s katerim od bolj prosulih slovenskih medijev, verjetno ne bo veliko zgrešil… Načeloma sta proti trolom učinkoviti dve taktiki:

– “ignore&block” zahteva najmanj truda in je najbolj učinkovita. Pogosto imamo ob njej sicer pomisleke, saj “normalni” digitalni državljani prisegamo na dialog, pojasnjevanje in argumentacijo. A s trolom je tako, da mu je v bistvu vseeno, kaj in kako mu odgovorite, on (ona?) želi zgolj vaš odgovor, da lahko nadaljuje svoje psihološko izživljanje. Takšne težnje je najbolje zatreti v kali. Ukvarjanje s trolom nikakor ne pripomore h kulturi dialoga, kvečjemu obratno….

– “zajebavanje” zahteva malo več znanja in se ga lahko uspešno lotite potem, ko imate s troli že nekaj kilometrine. Ko jih boste začeli prepoznavati na prvi pogled (bodisi po nicku bodisi po stilu komentiranja), jih lahko poskusite tudi zatirati. Ignorirate vsebino njihovega komentarja in jih povprašate po zdravju ali kaj podobnega. Je pa res, da morate imeti za takšno igro močne živce in jeklen želodec, hkrati pa vam mora biti relativno vseeno, kaj se na vašem blogu/TW/FB dogaja.

Osnovna poanta pa ostaja: S trolom se ne smete spustiti v resno debato. V hipu ko to storite, ste izgubili.”

Nataša Briški, novinarka in ne-urednica Metine liste: “Vsake toliko kdo razbija in brca po mojih vratih, pri večini je dovolj gumbek “ignoriraj”, najbolj vztrajnim, ki ne razumejo “hvala in nasvidenje”, pa z veseljem privoščim en “block”. Pomagajo izkušnje dolgoletnega treniranja odbojke, kjer sem se specializirala prav za igralno mesto blokerke :).

Roni Kordiš, avtor in pisec bloga Had: “Odkar obstajajo interneti, obstajajo tudi troli. Spreminjala se jim je oblika in spreminjal se je njihov način interakcije. In na začetku, ko sem prvič prišel v stik z interneti, jim nismo rekli troli, ampak težaki, saj so bili vedno v preži, če si na IRC-u, ali na forumih napačno postavil vejico, ali karkoli drugega, da so lahko skočili in začeli svoje “poslanstvo”. Evolucija trola se je seveda nadaljevala, kar je bila logična posledica, in sedaj jih lahko opazimo, kako komentirajo pisca bloga, namesto zapisa, kako komentirajo članke na medijskih portalih, kjer jim je vseeno za vsebino – edino kar šteje je ali so naši ali vaši. Cel kup trolov se je pojavil na Facebooku, Twitterju.. in to naštevanje bi lahko šlo v nedogled. Obramba pred troli je preprosta in velja za večino situacij – “Ne kregaj se “z idiotom”. Potegnil te bo na svoj nivo in te premagal z izkušnjami”. Sicer je včasih težko, ko si ravno takšne volje, ampak ko gre prva žoga mimo in pomisliš, da ima življenje še kakšen večji smisel, kot pa je “prepucavanje” z neznancem, je vse skupaj lažje!”

Katarina Kresal, nekdanja ministrica, odvetnica in ustanoviteljica Evropskega centra za reševanje sporov: “Večinoma jih poskušam ignorirati. Včasih odgovorim, vendar se na koncu največkrat izkaže, da bi bilo bolje, če ne bi. Da žaljiv nivo pisanja ni prava pot za komunikacijo, se jih namreč ne da prepričati. Verjetno tudi zato,ker je veliko tovrstnih tvitov »naročenih«.”

Nataša Pirc Musar, nekdanja TV novinarka, odvetnica za človekove pravice, Informacijska pooblaščenka RS: “Troli so brezjajčni anonimneži in tudi neanonimni težaki, ki jim je žaljenje nek čuden hobi, ki ga težko razumem in ga preziram. Sprevrženo do konca. Veter v krila tomažem majerjem seveda daje tudi anonimnost interneta. Ker je internet zelo poseben in zelo občutljiv za kakršnokoli regulacijo, so pozivi k ukinjanju anonimnosti na forumih lahko zelo škodljivi in pravzaprav tudi neizvršljivi. Internet živi svojo zgodbo in je svet zase in prav je tako. A nekaj bi vsi skupaj vendarle morali storiti. Naj svoj pogled na to strnem v tri točke:

1. Daleč na prvem mestu in najpombnejše je, da naj politiki prenehajo z zastrupljanjem javnih debat. 

2. Mediji (kamor štejem tudi spletne strani političnih strank) se morajo te teme lotiti bistveno bolj odgovorno. Naj uredniki postavijo politiko komentiranja na forumih, kjer žaljenja ne bi smeli dopustiti (in to naj ne bo le mrtva črka na papirju, kar danes v večini primerov vsebinska regulacija vsebin na forumih je). Če bi nek anonimnež ali pa celo podpisan s pravim imenom in priimkom to pravilo kršil, bi žaljiv komentar moral administrator izbrisati. Od medijev bi resda tako zahtevali malo več dela in angažiranosti, a učinek bi bil tu. In še vedno bi lahko anonimno pisali tudi tisti, ki ne žalijo, pa imajo kaj pametnega povedati. 

3. Ne morem mimo tega, da ne bi pozvala medijev, naj prenehajio s svojo hinavsko politiko. Danes smo namreč priča izraziti dvoličnosti medijev, ki so (seveda) proti sovražnemu govoru, hkrati pa dopuščajo ta isti sovražni in brezkompromisno žaljiv govor na formurih iz preprostega (zgolj finančnega) razloga … ker zaradi tega na svojih straneh dobijo več klikov in posledično več reklam.

Vsak naj v mozaik družbe, kjer bo kultura dialoga kot vrednota visoko na lestvici obče človeških vrednot, doda svoj kamenček.”

Metina lista: Komentarje strogo moderiramo, objavljamo zgolj tiste, ki ustrezajo kriteriju spoštljivega komuniciranja do avtorjev/ic in drugih komentatorjev/k. Za vse ostalo je tu Mastercard.

Metina lista