Za biologe je poletje čas terenov, tudi za nekatere od tistih, ki sicer večino časa preživijo v laboratorijih in pisarnah. To poletje je ekipa z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov pri Nacionalnem inštitutu za biologijo en teden snemala vibracijsko akustično krajino v naravnem okolju, tam, kjer živijo škržatki iz rodu Aphrodes, naše modelne živali v raziskavah komunikacije in evolucije.
Ti škržatki, ki so veliki približno 6 mm, se sporazumevajo z vibracijskimi signali, ki se prenašajo prek rastlinskih stebel in listov.
Običajno jih preučujemo v laboratoriju, zato nas je zanimalo, kako jim to uspeva v “resničnem svetu”, kjer se morajo soočati še z vibracijskim šumom, ki ga povzročajo neživi dejavniki, kot so veter in dežne kaplje, pa seveda tudi drugi uporabniki istega komunikacijskega kanala in nenazadnje človek s svojimi hrupnimi stroji.
Zakaj? V osnovi iz čiste radovednosti, kako deluje narava, saj so vibracijski signali najbolj razširjena oblika sporazumevanja z mehanskimi dražljaji. Ljudje smo za te signale ‘gluhi’, vendar se celo v Sloveniji več kot 1000 vrst žuželk sporazumeva z njimi. Ker se s pomočjo teh signalov prepozna in najde tudi veliko za človeka pomembnih žuželk, imajo lahko naša odkritja uporabne posledice, kot sta zanesljivejše določanje ogroženih vrst in okolju prijaznejša kontrola škodljivcev.
SLIKA: Tipičen osrednjeslovenski travnik v kulturni krajini na zahodnem robu Ljubljanskega barja, ki še ne sluti, kaj ga čaka.
SLIKA: … prav tako ne škržatki, kot je tale vrste Aphrodes makarovi, in ostala travniška favna, običajno skrita človeškemu pogledu in zatopljena v svoj svet tresljajev podlage, v katerega smo vstopili in mu začeli prisluškovati preko drobnega okenca, laserske pike na steblu neke čisto vsakdanje detelje na travniku.
SLIKA: Adam Savage je v seriji MythBusters nekoč izrekel navidez preprost, a globokoumen stavek: “[…] edina razlika med afnanjem in znanostjo je, da si stvari zapišemo”. To velja za sprotno delanje zapiskov o dogodkih, ki bi utegnili biti pomembni za analizo (npr. kdaj se je mimo pripeljal vlak), pa tudi za beleženje dejavnikov okolja, kot so osvetljenost, vlažnost in temperatura, ki jih zaznavajo senzorji ob točki merjenja.
SLIKA: Pri pojavih, ki jih ne moremo zaznati ali zanesljivo razločiti s svojimi čutili, si moramo znanstveniki pomagati s sodobno tehniko. Pri našem delu so v igri trije laserski vibrometri in računalniki za zajem vibracij ter razni merilniki. Množica opreme in dolgotrajno opazovanje sta potrebna, saj je narava mnogo bolj zapletena kot njen delček, običajno izoliran in prenešen v laboratorij: tu je za začetek veter, pa prepletajoča se goščava rastlinskih stebel in listov ter nepredvidljivo pojavljanje živali. Vse te dejavnike želimo bolje razumeti.
AUDIO: Nenadejano smo posneli res veliko napevov iskanih škržatkov iz rodu Aphrodes; tu je en od njih (konkretno signal vrste Aphrodes makarovi), predvajan kot zvok, v ozadju pa sta oscilogram in spektrogram, dva načina za grafični prikaz zvoka/vibracij podlage. Pred signalom in po njem se sliši, kako škržatek hodi naokrog po rastlinah v bližini točke snemanja, in nekaj digitalnega šuma.
SLIKA: Ni prizor iz grozljivke, pač pa dvojica laserjev, usmerjenih vsak v svojo rastlino na travniku ponoči. Noč je posebna tudi v vibracijskem okolju, manj je vetra in hrupov iz okolice, na plano pridejo nočno aktivni prebivalci …
SLIKA: … da priložnosti za ambientalne posnetke osamljenega raziskovalca niti ne omenjamo :).
SLIKA: Po vsaki noči posije sonce … Menjava ekipe, en član gre spat, drugi na jutranjo izmeno. Nekaj podobnega se zgodi v naravi, nočno aktivne živali se umaknejo v skrivališča in prepustijo prostor jutranjim pticam (v prenesenem pomenu in dobesedno), kar je že na prvi pogled očitno tudi iz posnetkov oglašanja.
SLIKA: Ekipa se zbere ob uspešnem zaključku snemanja, med katerim nas kljub dolgotrajni rabi oprema ni pustila na cedilu (za razliko od sredstvev proti komarjem), tudi vreme je zdržalo. Od leve proti desni: dr. Meta Virant-Doberlet, dr. Jernej Polajnar, Behare Rexhepi in Rok Šturm.
Opomba: Aktivnosti Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov pri Nacionalnem inštitutu za biologijo lahko spremljate na Facebook profilu NIB. Namig: počnejo še marsikaj drugega.
Tekst: Jernej Polajnar (tudi avtor audio posnetka), Meta Virant-Doberlet, Rok Šturm.
Foto: Rok Šturm, Jernej Polajnar, Anka Kuhelj.
Odlična ekipa, dobri zvoki!