Kitajski turisti v Sloveniji in Črni gori – kdo so in zakaj prihajajo

Foto: Simon Williams-Im via Flickr).

Kitajski trg ponuja veliko priložnosti in izzivov za slovenska podjetja. Leta 2016 je 156 milijonov kitajskih turistov prečkalo meje svoje države. Številka zajema tako poslovneže kot popotnike.

Kitajci so v tem letu za turistična potovanja in nakupe potrošili 261 milijard evrov.

Na podlagi podatkov organizacij UNWTOPATA in COTRI, napovedujemo, da bo do konca leta 2017 potovalo že več kot 180 milijonov Kitajcev, potrošnja pa bo presegla 300 milijard evrov (Raspor idr. 2017). Poleg tega z neverjetnimi 176 milijardami evrov že nekaj let prednjačijo pri tujih neposrednih investicijah.

– Tourism Invisible Part of Exports: The Analysis of Slovenia and Montenegro on the Chinese Outbound Tourism

SLIKA: Prihodi (arrivals) in nočitve (accomodation) kitajskih turistov v Sloveniji med letoma 2005 in 2015 po mesecu prihoda (Vir: SURS, 2016).

Kot kaže, se obisk kitajskih turistov povečuje tudi v Sloveniji. Zaradi raznolikosti in kompleksnosti trga pa je uspeh odvisen od temeljite priprave, vztrajnosti in dolgoročnega načrtovanja vstopa na kitajski trg in kasnejšega delovanja.

– Kitajski turisti v Sloveniji in Črni Gori, 2015: Pričakovanja, karakteristike in motivacija za potovanje

– Chinese tourists in Slovenia and Montenegro : preferences, characteristics and trip motivation

Raziskava o pričakovanjih, karakteristikah in motivaciji za potovanje kitajskih turistov v Sloveniji in Črni gori (Raspor idr. 2015) je bila narejena z namenom ugotoviti osnovne lastnosti kitajskih turistov v obeh državah ter pridobiti poglobljeno razumevanje odločanja turista za posamezno destinacijo.

Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev:

  • Turisti, ki so sodelovali v raziskavi, so najpogosteje zaposleni ali upokojeni Kitajci, ki živijo v urbanih naseljih.
  • V povprečju zaslužijo med 60,000 in 120,00 CNY na leto, kar je približno 8,000 do 16,000 €.
  • Povprečna starost kitajskega turista v raziskavi je bila 38 let in pol. Približno enako je bilo moških in žensk.
  • Več kot 90 % respondentov je pred tem že potovalo v tujino, najpogosteje po Aziji in Evropi.

Najbolj priljubljene destinacije v Evropi so Francija, Nemčija in Italija, na območju nekdanje Jugoslavije pa Slovenija in predvsem Hrvaška.

  • Po podatkih SURS za leto 2016 kitajski turist v Sloveniji preživi 2-3 dni , po podatkih črnogorskega statističnega urada MONSTAT pa v Črni gori od 1-3 dni. Po podatkih naše raziskave bi bila optimalna dolžina obiska za turiste v povprečju 4 dni.
  • Kitajski turisti so informacije o Sloveniji in Črni gori najpogosteje pridobili od prijateljev, turističnih agencij in brošur ter preko strani Booking.com.

Najbolj atraktivne destinacije v Črni gori so Podgorica, Nacionalni park Skadarsko jezero in črnogorska obala, v Sloveniji pa Ljubljana, Blejsko jezero in Postojnska jama.

Postojnska jama. Foto: Shadowgate via Flickr.
  • Kitajskim turistom sta bila v Sloveniji najbolj všeč neokrnjena narava in mir, najmanj pa so jim bile všeč možnosti nočnega življenja in nakupovanja. Podobno jih je tudi v Črni gori najbolj impresionirala neokrnjena narava, poleg tega pa tudi zgodovinske in kulturne znamenitosti, na zadnjem mestu pa sta bila nočno življenje in kulinarika.
  • Sodelujoči v raziskavi so izrazili zmerno pripravljenost ponovnega obiska Črne gore in Slovenije. Bolj kot samostojni destinaciji sta za turiste zanimivi kot del ture po več evropskih državah – zahodnoevropskih pri Sloveniji, južnoevropskih pri Črni gori.
  • Kitajski turisti navadno potujejo v maju, juniju, avgustu in septembru.
  • V povprečju so respondenti za načrtovanje zadnjega potovanja porabili od 7 do 15 dni. Pri tem so uporabljali turistične agencije, specializirane spletne strani (Booking.com in TripAdvisor) in potovalne vodiče. Za rezervacije so uporabljali tudi aplikacije na mobilnih telefonih.
  • Skoraj vsi so pri iskanju informacij o potovanju uporabljali tudi socialna omrežja in spletne strani turističnih agencij. Sicer pa je več turistov v raziskavi potovalo samostojno kot s turistično agencijo.
  • Turisti v raziskavi so večinoma potovali s svojimi partnerji, družino in drugimi sorodniki, nekateri tudi s poslovnimi partnerji, prijatelji, sošolci, sodelavci ali pa povsem sami.

Med glavnimi razlogi za potovanje v tujino so kulturno raznolikost, zgodovinske znamenitosti, vrednost za denar in neokrnjena narava. Najmanj pomembni razlogi pa so bili izobraževanje, medeni tedni in obiskovanje sorodnikov.

  • Med zelo pomembne dejavnike pri odločanju za destinacijo potovanja so navedli kitajsko-govoreče osebje, kitajsko hrano in prilagajanje kitajski kulturi.
  • Večina jih je bila nastanjenih v hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami ter v B&B (bed and breakfast) nastanitvah.

Opomba: Daljši zapis, ki vključuje tudi podrobnosti o metodologiji in uporabljene podatkovne vire, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov.

——————————

Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata dr. Ana Slavec in dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP.

Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).

Več od Dr. Andrej Raspor

Kitajski turisti v Sloveniji in Črni gori – kdo so in zakaj prihajajo

Kitajski trg ponuja veliko priložnosti in izzivov za slovenska podjetja. Leta 2016...
Beri dalje