Nihče si ne zna predstavljati življenja na Zemlji brez zelenih rastlin. Redkokdo pa ve, da so alge prav tako pomembne.
To, kar za kopno predstavljajo zelene rastline, za vodna okolja predstavljajo alge. So pljuča planeta in temelj prehrambne piramide.
Fotosinteza poganja primarno produkcijo in je gonilo življenja, ne samo rastlin in alg, temveč tudi živali in ljudi. Alge so večkrat spregledane, ker niso sloni, ker so pač manjše … ne majhne, ne mini, ampak mikro. Čeprav so celice alg prostemu očesu nevidne, plavajo v vsaki luži ali jezeru (fitoplankton) ali pa so del obrasti na omočenih kamnih, rastlinah ipd. (pritrjene alge ali fitobentos).
STROKA IN POLITIKA – PRVIČ
Mirno lahko rečem, da v Sloveniji obstaja le nekaj strokovnjakov za pritrjene alge. Imamo strokovnjaka z več kot 30-letnimi izkušnjami in par ljudi iz njegove šole s precej manj izkušnjami, ker se s tem ukvarjajo zelo redko. Zdi se, da v slovenski znanosti pač ni denarja za to, da bi se znanje prenašalo v bodoče rodove.
SLIKA: Pritjene kremenaste alge so zelo različne po obliki in velikosti. Včasih jih do nivoja vrste ne moremo določiti drugače kot s pomočjo vrstičnega elektronskega mikrokopa. Pa še to ni enostavno.
Določevanje pritrjenih alg do nivoja vrste je namreč zelo zahtevno. Do nivoja vrste jih ne določamo zato, ker so lepe in znanstveno zanimive, ampak zato, ker so pomembne za določanje ekološkega stanja voda. Včasih vam ne pomaga niti 30 let izkušenj in 1000-kratna povečava, potrebujete vrstični elektronski mikroskop in skupino strokovnjakov, ki se med seboj dopolnjuje in posvetuje.
Alge predstavljajo enega izmed bioloških elementov, ki nam skozi zapleten postopek določanja vrst in računanja indeksov pomaga določiti ekološko stanje naših rek in jezer.
Tako nam predpisuje evropska vodna direktiva, s katero se je tudi Slovenija zavezala, da bodo vse naše vode vsaj v dobrem ekološkem stanju. Sicer sledi kazen. Kar je, kot trenutno kaže, edino, kar skrbi našo politiko. Komu mar za kvalitetno opravljene analize in komu mar za dobre vode?
Pasivnost politike. Na politiko se ne spoznam. Velikokrat je ne razumem. Verjetno zato, ker sem jaz pač strokovnjakinja za alge, ne za politiko.
V družbi, kjer znanje res šteje in kjer razumejo, da brez tega ni razvoja, financiranje znanosti s strani države ne bi bilo tako mizerno.
Zdi se, da naši državi to v tem obdobju niti pod razno ni prioriteta. In zagotovo vas je veliko, ki zdajle z glavo kimate, da to velja tudi za vaše področje. No, razumem, da ni lahko postavljati prioritet. Vsega na prste ene roke pa lahko preštejem ljudi, ki so s povezovanjem politike in stroke zadovoljni. Verjetno gre za iluzijo, da bi morala politika in stroka delovati bolj usklajeno. Ali pa smo vsi zapadli v pasivno držo »hja, kaj pa naj«.
Pasivnost stroke. Nisem čisto prepričana, če to velja za znanstvenike na splošno ali bolj za biologe in njihove sorodnike mikrobiologe, biokemike ipd. Morda vede o življenju zanimajo bolj tiste vrste ljudi, ki strašno radi nekaj raziskujejo, ampak se običajno neradi izpostavljajo, sploh pa se jim strašno upira svoj prav zahtevati na glas. Raje se držimo »hja, kaj pa naj« mantre. In to ne velja samo za nas, male ribe, imam občutek, da imajo tudi velike ribe pri nas takšno držo.
Včasih človek dobi občutek, da smo male ribe, v primerjavi z velikimi, bolj za kakšno hitro akcijo in aktiven premik. Ampak kaj, ko je hierarhija pač prisotna v vsem živem svetu in velike ribe jedo male. Zato smo raje tiho.
STROKA IN POLITIKA – DRUGIČ
Se spomnite, kdaj so nazadnje stavkali zdravniki? Seveda se. Se spomnite, ko so nazadnje stavkali znanstveniki? Seveda se ne. Če zdravnik ne opravlja svojega dela, lahko ljudje umrejo že danes.
Če znanstvenik ne opravlja svojega dela, nihče ne bo umrl danes, jih bo pa umrlo na milijarde, ko bodo npr. ugotovili, da je res, da se denarja ne da piti.
Ampak takrat bo že prepozno, porušenega ravnovesja v okolju se ne da umetno postaviti nazaj. To je tako, kot pričakovati, da bo zdravnik po obdukciji telo preprosto sestavil nazaj in bo delovalo. Pa ni tako, telo je lahko človeško ali pa vodno, za vse veljajo enake biološke zakonitosti; živo je živo, bolno se lahko pozdravi, mrtvo pa je mrtvo za vedno.
SLIKA: Naša skrb za vodo odseva našo skrb za lastno zdravje.
Stroka, to smo tudi mi, znanstveniki. Strokovnjaki za vode smo neke vrste zdravniki za vodna telesa. Znamo jih redno spremljati, znamo prebrati simptome, zdraviti, napovedati tveganja za zdravje, predlagati rešitve. Samo, da v biologiji temu rečemo monitoring. In tu se moja zgodba pravzaprav začne.
STROKA IN POLITIKA – TRETJIČ
Sredstva za monitoringe v Sloveniji zagotovi Ministrstvo za okolje, za izvajanje pa skrbi njihova desna roka ARSO. Doslej je bila praksa, da smo strokovnjaki iz drugih inštitucij velikokrat izvajali monitoring »svojega« biološkega elementa. Tistega, ki ga res obvladamo.
To, da stvar obvladamo, dokazujemo s tem, da redno delamo izpite, potrebne za pridobitev mednarodnega certifikata. Tako zahteva naš zakon, natančneje Metodologija, ki ureja monitoring površinskih voda.
SLIKA: Zelena, modra ali rjava – katera zdaj dovolj je zdrava?
V Evropi obstaja samo en tovrsten certifikat, ki ga podeljujeta dve nemški organizaciji. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) smo edini v Sloveniji pridobili certifikat za pritrjene alge.
V tem svetu, kjer morajo ljudje menjati službe kot gate, namreč ne šteje dovolj, da ima nekdo 30 let delovnih izkušenj s tega področja. Zato smo ARSO-u svojo usposobljenost primorani izkazovati še s certifikati, ki seveda niso zastonj. Kakorkoli, na NIB smo strokovnjaki na svojem področju, da je temu tako, potrjujemo tudi s certifikatom.
Ministrstvo je v neki fazi verjelo, da stvar obvladamo, saj nam je podelilo tudi javno pooblastilo za izvajanje tega dela monitoringa. Takšna je tudi sicer praksa v večini evropskih držav; neodvisna znanstvena inštitucija naredi analize, agencije za okolje pa izvajajo nadzor, zbirajo podatke in jih poročajo v Bruselj. No, v Sloveniji je drugače.
Čez noč se Ministrstvo za okolje odloči, da kljub veljavnemu pooblastilu zunanji strokovnjaki za pritrjene alge monitoringa ne bomo več opravljali.
Od letos dalje bodo analize naredili kar sami. Seveda brez ustreznega certifikata. In brez elektronskega mikroskopa. In z zelo skromnimi izkušnjami. Kontrolo kakovosti svojih storitev(!) bodo izvajali sami. Skratka, sami bodo naredili vse, od financiranja do poročanja.
SLIKA: Ne, to niso ostanki čolna. To je kremenasta lupinica pritrjene alge, kot jo vidimo pod vrstičnim elektronskim mikroskopom.
Kdo bo pa vedel, če bodo analize pritrjenih alg na ARSO narejene pravilno? Nihče, ker so na ARSO v ta namen zaposlili enega samega strokovnjaka z ne ravno veliko izkušnjami, ki naj bi izvedel vse sam.
Država se obnaša neodgovorno, stroka pa ne znori.
Komu mar za kvalitetno opravljene analize? Komu mar za dobre vode? Na prvi pogled izgleda, kot da je državi pomembno samo, da bodo indeksi takšni, da Sloveniji ne bo potrebno plačevati kazni.
To ni zgodba o tem, da ARSO ne deluje usklajeno s strokovnjaki, na veliko področjih deluje zgledno usklajeno, na tem pač ne. To je zgodba o tem, »ko politika nadvlada stroko«. Ribe, male in velike, pa smo lepo tiho še naprej, kot je za ribe v navadi. Ampak saj, kaj pa jaz vem, jaz sem samo strokovnjakinja za alge … morda nikoli več.
Opomba 1: V izogib napačnemu razumevanju zgoraj zapisanega, moram dodati še tole. To ni zgodba o tem, da na ARSO zaposlujejo neprimerne strokovnjake. Nikakor ne, nasprotno. So zelo sposobni, nimajo pa nadnaravnih sposobnosti, da bi se lahko primerjali z nekom, ki se s tem ukvarja že celo življenje. To je zgodba o tem, da je škoda, da je država več kot 30 let vlagala v nekoga, zdaj pa ni denarja niti za prehodno obdobje, da bi se znanje preneslo na bodoče rodove. Moje osebno mnenje je, da bi država, ki ji je mar za kvaliteto vode, morala zagotoviti prenos znanja na vsaj dva strokovnjaka (kot to velja za ostale biološke elemente, saj je preveč tvegano “staviti vse na enega konja”). Da niti ne začnem pisati o pobožnih željah slovenske stroke, da bi se metode, ki se uporabljajo več kot 30 let, dopolnile z razvojem novejših molekularnih pristopov …
Opomba 2: Avtorica fotografij je dr. Tina Eleršek. Zapis predstavlja njeno osebno mnenje in ne odraža nujno stališča organizacije, kjer je zaposlena.