Svetovni gospodarski forum, ki se z vsakoletnim romanjem elite pravkar začenja v švicarskem Davosu, je objavil poročilo o globalnih tveganjih za letošnje leto. Okoli 1000 odločevalcev in odločevalk z vsega sveta, ki so sodelovali v raziskavi “Česa se moramo bati v 2019” je reklo naslednje; skoraj vsi, 90 %, pričakujejo, da se bodo gospodarski in politični konflikti med velesilami letos poslabšali. To nas mora skrbeti.
Smo namreč v zelo vznemirljivem obdobju, ko se svet res postavlja na nove temelje, pretiranega zaupanja, da bodo znali navigirati med izzivi, cepljenimi s populizmom, zavajanjem in lažmi, pa, z redkimi izjemami, aktualen nabor svetovnih voditeljev in voditeljic ne vliva.
Vprašanja, kot so migracije, socialna pravičnost in podnebne spremembe, so globalna, mi pa se obračamo v vsemogočnost nacionalnih držav.
Tipičen tak primer je Brexit. Po eni strani je v pogajanjih sicer strnil vrste članic Evropske unije, po drugi pa v eno največjih kriz pahnil Združeno kraljestvo. No, kraljevega je bilo v tej zgodbi bolj malo, razen, da so skuhali kraljevo godljo. Ironično pri vsem skupaj pa, da je avtor 50. člena Lizbonske pogodbe, torej mehanizma, ki ureja izstop iz EU, britanski diplomat. Še to, pisal ga je kot neke vrste obrambo pred vzponom evropskih avtoritarcev na oblast, zdaj pa ureja izstop ene najstarejših demokracij iz EU.
Ampak takšen je izplen, ko na podlagi javnomnenjskih raziskav in smešnega oklepanja oblasti sklepamo všečne politike. Na kratek rok prinesejo precej srčkov in objemčkov, na dolgega pa kraljevski glavobol.
Ko so nekateri pripravljeni sosedu zažgati skedenj, da bi sebi spekli jajce, si lahko samo želimo, da bi politiki in političarke spet postali dolgočasni.
Opomba: Zapis je bil izvorno objavljen v oddaji Studio City, 21. januarja 2019, dostopen tudi na spletni strani RTV SLO MMC.