Ko številke spregovorijo

Anže Voh Boštic (foto: osebni arhiv)
Anže Voh Boštic (foto: osebni arhiv)
Anže Voh Boštic (foto: osebni arhiv)

Avtor: Anže Voh Boštic, avtor in urednik spletnega portala podcrto.si. Na Twitterju ga najdete @Podcrto.

O podatkovnem novinarstvu se v Sloveniji v zadnjem času precej govori. Precej manj ljudi pa ve, kaj tako novinarstvo dejansko pomeni. Še manj se ga izvaja. Ta vrsta novinarstva zahteva od novinarja posebno znanje. Ali pa talent, če želite. Iz številk mora znati izvabiti zgodbo.

Takšno zgodbo sem poskušal na podlagi evidence pravnomočnih odločb in plačilnih nalogov tržnega inšpektorata spisati sam. Inšpektorat mora po zakonu v vsakem trenutku hraniti evidenco pravnomočnih odločb in plačilnih nalogov za tri leta nazaj.

Pravnomočna odločba pomeni, da se nanjo ni več mogoče pritožiti – bodisi zato, ker se je kršitelj strinjal z ugotovitvami inšpektorja, bodisi zato, ker je poskušal ugotovitve izpodbiti na sodišču, a je slednje razsodilo proti njemu. Evidenca odločb ima 5604 vnosov, evidenca plačilnih nalogov še nadaljnjih 1185. Spodaj je posnetek prvih nekaj vnosov v evidenci.

(vir: podcrto.si)

Kako torej iz teh številk izvabiti zgodbo? Tu mora avtor uporabiti domišljijo. Lahko napišemo: Dnevni bar Stanislav Kolarič s.p. iz Bogojine je dobil 7. 12. 2008 kazen 1200 evrov. Lahko gremo še dlje, pogledamo, kaj pomeni oznaka ZGos 12/4. Gre za zakon o gostinstvu, 12. člen, 4. odstavek, ki pravi: »Gostinec oziroma kmet mora poslovati v obratovalnem času, določenem v skladu z drugim oziroma s tretjim odstavkom tega člena.« S precejšnjo gotovostjo lahko sklepamo, da so v baru zabavo potegnili predolgo v noč. Pa vendarle to, razen morda za meščane Bogojine, ki so s kaznijo dobili zadoščenje, za širše občinstvo nima kdo ve kako velikega pomena. Precej bolj zanimivo bi bilo ugotoviti, kdo so serijski kršitelji zakonodaje. K sreči evidenca vsebuje enolični identifikator vsakega podjetja, to je matično številko podjetja. Z uporabo vrtilne tabele v excelu lahko ugotovimo, katere matične številke se največkrat pojavljajo v evidenci. Po izvedeni vaji se nam izriše naslednja slika:

Screen Shot 2014-02-16 at 14.09.36

Največ odločb in plačilnih nalogov je torej dobil Petrol, sledijo Engrotuš, Mercator in, zanimivo, Pergola pub. Zdaj vemo že več. A vseeno to za zahtevnega bralca ne bo dovolj. Porajajo se namreč nova vprašanja: zakaj je bil prav Petrol deležen toliko kazni? Kaj za vraga dela zraven bar iz Portoroža? Kako hude so bile kršitve teh podjetij? Del odgovorov lahko spet najdemo v evidenci. Ta pokaže, da je Petrol skoraj izključno kršil zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in sicer člene, povezane z nedovoljenim oglaševanjem tobaka. Podobno je s Tobačno 3Dva. Engrotuš in Mercator pa sta kršila različne zakone, katerih izvajanje nadzoruje tržna inšpekcija. Za kratko novičko bi bilo že dovolj. Za resno analizo pa potrebujemo še več konteksta. Zato se preneham ukvarjati z analizo podatkov in se zatečem h klasičnemu novinarstvu. Dogovorim se za sestanek z glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić, da mi po podrobneje pojasni ozadje ugotovitev. Rezultat pogovora: Andrejka Grlić mi pojasni, da Petrol namerno krši tobačno zakonodajo, saj se zaradi premnogih kazni, ki jih je že bil deležen, zelo dobro zaveda, da stranke ne sme aktivno napeljevati k nakupu cigaret. A prodajalci bencinskih servisov to vseskozi počnejo. Dobiček namreč presega kazni, ki jim jih za to početje zaračunajo inšpektorji. Čeprav, kot bomo videli pozneje, te kazni niso bile tako nizke.

Podobno težavo imajo pri Tobačni 3Dva, ki je lastnica verige trafik po Sloveniji. Engrotuš in Mercator kršita različne zakone, saj imata bolj raznovrstno ponudbo in dejavnosti. Pergola pub pa ima podobne težave kot Dnevni bar Stanislav Kolarič, le da vanje zabrede precej pogosteje – vseh 37 odločb je namreč dobil zaradi prekoračitve obratovalnega časa. Lastnik je Pergola pub sicer že poslal v izbris in se tako zaenkrat izognil plačilu skoraj 70.000 evrom glob, ki jih je dobil zaradi obratovanja prek dovoljenega časa.

Screen Shot 2014-02-16 at 14.18.58

Kako vemo, da je Pergola pub v treh letih dobil za 68.400 evrov kazni? Podobno kot s številom odločb smo z vrtilno tabelo naredili tudi analizo skupne vsote kazni. Poleg že izpostavljenih kršiteljev – Petrola, Pergole puba in Tobačne 3Dva – najdemo na njej še dve podjetji: turistično agencijo Promocija sončnega zahoda in ponudnika potrošniških kreditov President.

Promocija sončnega zahoda si je kazen prislužila z zanimivim poslovnim modelom: strankam so ponudili na videz ugodne zakupe apartmajev na Kanarskih otokih, v drobnem tisku v pogodbi pa so bila vključena določila, ki so zakup naredila bistveno manj ugoden. Predstavniki agencije so se na vse pretege trudili, da kupec pogodbe pred podpisom ne bi prebral – celo tako, da so ga spremljali na poti do bankomata, da bi čim prej poravnal začetni obrok, je takrat poročala Zveza potrošnikov Slovenije. Podjetje President pa je večkrat kršilo Zakon o potrošniških kreditih – tudi z zaračunavanjem oderuških obresti.

Ob teh ugotovitvah se odpirajo nadaljnja vsebinska vprašanja. Bi lahko večje družbe kot Mercator in Engrotuš znižale število ugotovljenih nepravilnosti, ali pa so kazni zaradi velikega števila poslovalnic družb do neke mere neizbežne? Zanimivo bi bilo tudi videti, katera družba dobi največ odločb glede na velikosti. Nato se lahko še vprašamo, katere kršitve so najhujše, in, ali ima tržna inšpekcija vsa potrebna pooblastila in sredstva, da se z njimi spopade. Kaj pa odgovori družb – kako pojasnjujejo veliko število nepravilnosti, zaradi katerih so bile kaznovane? Na ta vprašanja odgovarjam  v analizi, objavljeni na spletnem portalu podcrto.si. Vabljeni k branju.

 

Več od Metina lista

Kostel, Hodoš in Osilnica “najstarejše” občine v Sloveniji

Po podatkih in ocenah SURS (op. Statistični urad Republike Slovenije) Slovenija šteje 2.062.731...
Beri dalje