Predsednik ZDA je od začetka svojega mandata do konca oktobra izrekel že 6420 lažnih oz. zavajujočih izjav. V povprečju 10 na dan, so našteli pri Washington Postu. V zadnjih tednih do kongresnih volitev, ko je za promocijo svoje stranke okrepil predvolilna zborovanja po državi, pa se, pozor, zlaže ali očitno zavaja 30x na dan.
Kar je Usain Bolt v šprintu, je očitno Donald Trump v laganju in zavajanju.
Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma naj bi prav širjenje laži, sovražnega govora in teorij zarote po družbenih omrežjih predstavljalo eno večjih groženj naši družbi.
Če smo na Facebook pred leti še gledali kot na orodje, ki prinaša družbene spremembe na bolje, se njegov šef danes le še opravičuje za zlorabe podatkov, vdore v zasebnost in manipulacije volitev.
Mediji, ki so, to je treba priznati, prevečkrat del problema in ne rešitve, se zoper to nesnago med drugim borijo z resnicomeri, projekti za ločevanje dejstev od laži in manipulacij. Po podatkih Reporters Laba, ameriške univerze Duke, je po vsem svetu 165 takšnih operacij. Vedno več.
V Sloveniji, z nekaj občasnimi izjemami, ni medija, ki bi se s tem sistematično in redno ukvarjal. Številne študije kažejo, da so tovrstni projekti sicer korak v pravo smer, a razmeroma neučinkoviti. Včasih nas celo utrjujejo v napačnem prepričanju. Ne obstaja torej ena rešitev, potreben je večdimenzionalen pristop.
Slovenije tudi ni na Poynterjevem seznamu držav, ki sprejemajo konkretne ukrepe zoper širjenje dezinformacij po spletu, od pobud za kritično mišljenje in medijsko opismenjevanje do različnih oblik regulacije in nadzora. Vem, nekateri menite, da je treba stvarem pustiti, da tečejo in se bo že uredilo. Ne vem, če. Ko enkrat z vajeti spustiš podivjane pse, so na koncu pogriženi vsi.
Opomba: Zapis je bil izvorno objavljen v oddaji Studio City, 5. novembra 2018, dostopen tudi na spletni strani RTV SLO MMC.