Ljubiteljska znanost (v času pandemije in na sploh)

Foto: Clark Young via Unsplash.

Ljubiteljska znanost je slovenski prevod angleškega termina “citizen science”, ki pomeni aktivno participacijo javnosti v znanstvenih raziskovalnih projektih. V slovenščino se ponekod prevaja kot participativna (npr. Deset načel participativne znanosti ECSA), skupnostna (npr. CTK) ali pa dobesedno kot državljanska, sama pa sledim mnenju terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Slovar Cambridge ljubiteljsko znanost definira kot znanstveno delo, na primer zbiranje informacij, ki ga opravljajo običajni ljudje brez posebnih kvalifikacij, z namenom pomagati znanstvenikom. Ljubiteljska znanost je pomemben člen v procesih odpiranja znanosti in približevanja znanosti splošni javnosti, zato ji namenjam marčevski prispevek v rubriki #OdprimoZnanost.

Projekt ljubiteljske znanosti z najdaljšo tradicijo je božično štetje ptic v ZDA, ki ga izvaja Nacionalno društvo Audubon, sam izraz pa je bil prvič uporabljen leta 1989 za opis sodelovanja prostovoljcev pri zbiranju vzorcev dežja za oceno njegove kislosti.

Vir: https://www.audubon.org/conservation/science/christmas-bird-count.

Moja prva asociacija na kisel dež so bronasti spomeniki, saj trenutno sodelujem v projektu Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Zavoda za gradbeništvo in InnoRenew CoE, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS, kjer bomo javnost vključevali v skrb za zaščito bronastih spomenikov pred okoljskimi vplivi. Namesto vzorcev dežja bomo pod drobnogled vzeli fotografije spomenikov.

Evropska komisija v okviru programa spodbujanja odprte znanosti namenja sredstva tudi projektom ljubiteljske znanosti. Po podatkih repozitorijev SciStarter in Zooniverse je teh največ na področjih Ekologija in okolje, Narava in na prostem ter Biologija. Podobno je opazila tudi Tea Romih, ko je pripravljala okroglo mizo o ljubiteljski/državljanski znanosti, ki smo jo v Mladi akademiji jeseni 2018 organizirali v okviru dogodka Odprta znanost, in sicer da se največ tovrstnih raziskav opravi na področju terenske biologije. Gre za aktivnosti, kot so poročanje o pojavu meduz, prispevanje podatkov za atlas gnezdilk in sodelovanje pri popisu volkov.

Pomen ljubiteljske znanosti se kaže tudi v času trenutne krize zaradi pandemije koronovirusne bolezni. Spletna stran citizenscience.org ureja seznam povezav na projekte ljubiteljske znanosti povezane s COVID-19. Primer tovrstne aktivnosti pri nas je sodelovanje skupine znanstvenikov iz več univerz, zasebne sfere in Centralne tehniške knjižnice UL v projektu iskanja zdravila proti koronavirusu z analizo molekulske spojin. Poleg tega je CTK UL na svojih spletnih straneh združuje seznam e-virov, ki so jih znanstveniki založniki v času epidemije dali na voljo brezplačno.

Vendar so z ljubiteljsko znanostjo lahko povezane določene pasti. Prejšnji teden se je v Sloveniji zaradi pomanjkanja uradnih podatkov o širjenju okužbe s COVID-19 pojavil portal za neodvisno zbiranje podatkov o številu okužb, ki pa je je bil slabo premišljen, o čemer sem pisala na blogu Udomačena statistika.

Primer uspešnejše ljubiteljske iniciative je portal Sledilnik COVID-19, kjer je pobuda ravno tako prišla izven akademije, vendar ekipa sodeluje tudi s strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in drugimi raziskovalci, ki pomagajo pri analizi in interpretaciji podatkov.

Vir: https://covid-19.sledilnik.org/#/stats.

Med ljubiteljsko in odprto znanostjo je veliko sinergij. Odprta znanost omogoča ljubiteljsko znanost, saj je pogoj, da se državljani vključujejo v raziskave, odprtost literature, metod in podatkov.

Z odpiranjem znanosti lahko izboljšamo javno razumevanje znanosti in z demokratizacijo znanosti bo morda nekoč, v utopični družbi, vsak državljan lahko znanstvenik.