Ljubljanski maraton je dogodek, ki privablja vsako leto več udeležencev. Ni vsakemu cilj doseči čim boljši čas, pa vendar na koncu radi pogledamo svoje rezultate in jih morda primerjamo s prejšnjimi leti ali pa so-tekmovalci. Vse opisano (in še več) je sicer dostopno tudi preko spletne aplikacije. Ta je narejena s pomočjo paketa shiny za programski jezik R, o uporabi katerega si lahko preberete tu.
Poglejmo najprej arhivske podatke za maratone od prvega pa do osemnajstega.
Skupno število udeležencev na maratonu (gledano za discipline 10km + 21 km + 42 km) je bilo, razen za maratona 2010 in 2012, vsako leto večje. Na dan 17. maratona, leta 2012, je bilo zjutraj blizu nič stopinj Celzija, kar verjetno pojasni manjšo udeležbo. Zanimivo bi se bilo tudi spomniti, kakšni so bili zneski štartnine vsako leto.
Je pa padec v udeležbi izrazito opazen samo pri disciplini 10 km. Če vložiš več truda v trening za maraton, te vreme verjetno ne bo ustavilo? Ampak tudi tu bolj pri moških kot pri ženskah. Fante bolj motita mraz, dež? Ženske se odločajo v relativno večjem številu za disciplino 10 km, moški pa za 21 km.
Graf kaže rezultate tekačev in tekačic na 42 km za prvih 18 maratonov. Predvidevajmo, da je proga preko let približno enako zahtevna, čeprav se je spreminjala. Vodoravna črta v grafikonu kvantilov (t.i. “boxplotu”) predstavlja mediano vrednosti doseženih časov – čas, od katerega je bila hitrejša polovica tekačev oz. tekačic. Recimo, da nam predstavlja merilo za primerjavo med leti – nek “povprečni” rezultat. Cela škatla zajema čase 50 % tekmovalcev – spodnji rob škatle predstavlja prvi kvartil, zgornji rob pa tretji kvartil. Navpične črte pa pokrivajo še ostale vrednosti – razen tistih, ki so tako ekstremne, da so narisane posebej kot osamelci (t.i. “outlierji”).
Tako se je povprečni rezultat preko let pri moških po malem poslabševal. Več, kot je tekmovalcev, več je verjetno “manj resnih” glede rezultata – takih, ki jim ni toliko mar, kako hitro pretečejo progo. Pri ženskah pa je bilo na začetku v disciplini 42 km relativno malo tekmovalk in so bile morda ravno na začetku v večjem številu ljubiteljice teka, pa kasneje še resnejše tekmovalke.
Za leto 2014 oz. 19. Ljubljanski maraton, pa poglejmo porazdelitev časov za moške na 42 km.
Porazdelitev časov je na videz dokaj simetrična. Da bi bili med najboljših 1 % tekmovalcev, bi morali teči približno 2 uri 37 minut. Da bi zmagali, pa sicer še precej hitreje. Ampak polovica jih je tekla počasneje kot približno 3 ure 48 minut. Na grafu je en stolpec širok 1 minuto. Zanimivo je morda, da višjim stolpcem sledijo vrzeli. Kot da bi se tekači potrudili, da pritečejo v cilj v isti minuti – je to tista tekmovalnost tik pred ciljem, ko ne želimo, da nas še kdo prehiti?
Takole pa se giblje starost moških tekmovalcev na 42 km, en stolpec je en letnik. Tu opazimo, da je za določene letnike disciplina relativno zelo zanimiva – 72’, 73’ relativno zelo številčni. To je ravno okoli 42. rojstnega dneva leta 2014 – se odločajo za jubilejni tek?
P.S. Zahvaljujemo se Timing Ljubljana za dovoljenje za uporabo podatkov.
Avtor: Črt Ahlin, študent statistike na Univerzi v Ljubljani. Ukvarja se z analizo podatkov, povezanih z zdravjem. Piše za blog Udomačena statistika. Če utegne, teče, fotografira. Včasih tudi kaj tvitne kot @crtahlin.
Opomba: Zapis je bil izvorno objavljen na blogu Udomačena statistika.