Lustracija nekdanjih političnih elit

Avtor: יעל י via Wikimedia.

V svoji doktorski nalogi na Univerzi Georgetown sem raziskoval definicijo lustracije in uporabo lustracijskih zakonov v post komunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope ter bivše Sovjetske zveze. Iz raznolikosti spremenljivk, ki sem jih odkrival v povezavi z ravnijo parlamentarnih obravnav in implementacijo lustracije, sem sestavil lustracijski indeks (lustration index). Gre za edinstveno znanstveno merilo na tem področju.

Lustracija je proces omejevanja političnega delovanja nekdanjih (avtoritarnih) političnih elit.

Pri definiciji lustracije moramo upoštevati sodobnost pojma, njen normativni (zakonski) okvir in raznolikost pomena. Lustracijo sem zato obravnaval kot pojem, ki traja v času (se nadaljuje) in zaobjema široko geografsko področje. V tem smislu sem analiziral tudi različne stopnje (ne)aplikacije lustracije. Definicijo pojma lustracija sem opredelil z vidika, kaj lustracija je in kaj ni.

Lustracija ni deklasifikacija, ni varnostno preverjanje, ni čistka. Vsi ti mehanizmi tranzicijske pravičnosti so na različne načine vezani na lustracijo. Med te mehanizme sodijo memorializacija, odpiranje arhivov, denacionalizacija, komisije za resnico itd.

SLIKA: Razločevanje lustracije od drugih mehanizmov tranzicijske pravičnosti (povzeto po Rožič, 2012, 196).

Geografsko gledano sem v raziskavo vključil vse države, ki spadajo v postkomunistični politični vzorec, od srednje in vzhodne Evrope do vseh držav bivše Sovjetske zveze in mestoma tudi Mongolije. Rusijo in Gruzijo sem zaradi njune specifike obravnaval kot poglobljeni študiji primera. Skupna baza vključuje 34 držav v obdobju od 1989 do 2012.

SLIKA: Države, ki so implementirale lustracijo: čas in trajanje (Vir: The ECEFSUM 1990-2012 Dataset).

Ugotavljamo, da je bila lustracija bolj prisotna v državah vzhodne in srednje Evrope, manj pa v Mongoliji in nekdanjih sovjetskih republikah (razen baltskih držav).

GLAVNE UGOTOVITVE

Lustracijski indeks je nov inštrument, ki odpira veliko možnosti za nadaljnje raziskovanje lustracije v postkomunističnih državah, saj omogoča primerjavo z drugimi geografskimi, zgodovinskimi in političnimi realnostmi. Ugotovitve, ki jih lahko izpeljemo iz lustracijskega indeksa, so številne, npr. da sta demokracija in politična volja spremenljivki, ki sta tesno povezani s prisotnostjo ideje o lustraciji in njene aplikacije.

Znanstveno dokazana vez med lustracijo in demokracijo je eden pomembnejših rezultatov te naloge, kakor tudi vez med odsotnostjo lustracije in korupcijo.

Odsotnost lustracije kaže na krhkost zgodbe spremembe režima. Ostaja torej kontinuiteta s prejšnjim režimom. Lustracijski indeks odpira tudi vpogled v razloge, ki so vplivali na dejstva lustracije, na dejstvo, da se lustracija v veliko primerih sploh ni zgodila.

Raziskave kaže, da je demokracija nujen prerekvizit za razumevanje in izvajanje lustracije. Ni pa demokracija sama zagotovilo, da se bo lustracija res izvedla. Pomemben je tudi nivo demokratičnosti posamezne države in posledično kvaliteta politične kompetitivnost, ki spodbujata tendenco k lustraciji.

 

Opomba: Daljši zapis, ki vključuje tudi podrobnosti o metodologiji in uporabljene podatkovne vire, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov.

——————————

Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata dr. Ana Slavec in dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP.

Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).

Več od Dr. Peter Rožič SJ

Lustracija nekdanjih političnih elit

V svoji doktorski nalogi na Univerzi Georgetown sem raziskoval definicijo lustracije in uporabo lustracijskih...
Beri dalje