Vpliv sodobnih tehnologij in medijev na mlade je izjemen. Raziskava o medijski pismenosti med srednješolci (Rek in Milanovski Brumat, 2016) in hkratna analiza podatkov za izbrano starostno skupino 16-19 letnikov iz raziskave Mladina 2013 (Flere in drugi, 2013) dajeta vpogled v medijsko življenje srednješolcev zlasti na področju izpostavljenosti konkretnim vsebinam na medijih.
- Mediji in srednješolci v Sloveniji 2016 (Rek in Milanovski Brumat, 2016)
- Raziskava medijske pismenosti v Sloveniji 2014 (Rek in drugi, 2014)
- Slovenska Mladina 2013: Življenje v času deziluzij, tveganja in prekarnosti (Flere in drugi, 2013)
Rezultati analize kažejo, da v povprečju kar 95 % srednješolcev gleda TV več kot uro dnevno.
Več kot polovica uporablja internet dve ali več ur dnevno. Dobri dve uri dnevno srednješolci uporabljajo računalnik, tri ure telefon in pol ure berejo tiskane medije.
Med drugim smo srednješolce vprašali, kolikokrat v zadnjem letu so bili tako žalostni ali obupani, da so opustili nekatere dnevne aktivnosti za dva tedna ali več.
SLIKA: Odgovori srednješolcev na anketno vprašanje: “Kolikokrat v zadnjem letu si bil tako žalosten ali obupan, da so opustili nekatere dnevne aktivnosti za dva tedna ali več?”
Med tistimi, ki so bili pogosteje tako žalostni ali obupani, je večji delež tistih, ki so “veliki uporabniki” medijev, kar pomeni, da so jim izpostavljeni več kot 6 ur dnevno. Zanimivi so tudi rezultati deljenja informacij na spletu.
Skoraj vsi srednješolci objavljajo osebne podatke, skoraj polovica tudi kraj bivanja, 70 % svoj rojstni datum, 2/3 svoj selfie.
Kljub pomislekom ali z veseljem je fotografije v provokativni pozi kdajkoli že objavilo kar 19 od 20 srednješolcev. Srednješolci, ki so bolj izpostavljeni medijem ali igrajo video igre, so imeli v preteklem letu v povprečju slabši učni uspeh in v tekočem slabše ocene.
Podatkovna zbirka Mediji in srednješolci v Sloveniji (2016) združuje mnenja več kot 800 srednješolcev glede medijev, zdravja in obnašanja. Podatki so bili pridobljeni na vzorcu srednješolcev iz 37 različnih srednjih šol v Sloveniji. Ključne tematike so:
- povezanost vpliva medijev in kritičnega vrednotenja informacij v medijih,
- sposobnosti koncentracije glede šolskih obveznosti,
- delinkventnosti,
- vandalizma v šoli in izven šole,
- varovanja zasebnosti in deljenja osebnih informacij na spletu,
- volje do življenja ter
- učnega uspeha.
Opomba: Daljši zapis, ki vključuje tudi podrobnosti o metodologiji in uporabljene podatkovne vire, je dostopen na blogu Arhiva družboslovnih podatkov.
——————————
Rubriko Podatki ADP (#PodatkiADP) urejata dr. Ana Slavec in dr. Sonja Bezjak iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Objave pripravljajo raziskovalci, dajalci podatkov in uporabniki podatkov ADP.
Za dodatne informacije glede predaje raziskav ali uporabe podatkov, nam pišite. Spremljate lahko tudi naše eNovice ter našo Facebook stran in Twitter profil (@arhivpodatkov).