Medijske objave o parlamentarni volilni kampanji 2018

Na zadnjih parlamentarnih volitvah 2018 je delež žensk, kandidatk za poslanke Državnega zbora, znašal 44 %, med izvoljenimi je delež poslank le še 24,4 %.

Kako pa je bilo sodelovanje žensk v volilni kampanji vidno v medijih? Kakšen delež glasu so imele ženske v medijskih objavah, ki smo jih zabeležili na ključno besedo “volitve” v obdobju dveh mesecev pred volitvami?

Kako je uspeh na volitvah povezan z pojavljanjem v medijih? In še, če ne bi bilo Alenke Bratušek, bi preko medijev sploh opazili, da za Državni zbor kandidirajo tudi ženske?

KONTEKST: POVPREČNI DELEŽ GLASU ŽENSK V MEDIJIH JE 27 %

Kliping v sodelovanju z Metino listo že od leta 2014 spremlja, kolikšen delež glasu imajo ženske v medijih.

Povprečje pojavljanja žensk kot sogovornic v pogovornih formatih TV oddaj in v intervjujih, kolumnah in komentarjih v tisku znaša 27 %. Na televizijah se ženske pojavljajo pogosteje kot v tiskanih formatih, zanimivo, da je povprečni delež pojavljanja žensk celo nekoliko višji na komercialnih kot na javni televiziji (med oddajami, ki v studiju gostijo sogovornike oz. sogovornice, je na prvem mestu Svet na Kanalu A, kjer imajo ženske povprečno 50 % delež). Med tiskanimi mediji Primorske novice največkrat dajo ženskam besedo (povprečni delež glasu žensk znaša 53 %).

Ženske se v medijih največkrat pojavljajo v zvezi z zdravstvom, okoljem, družbo in kulturo, najmanjkrat pa v povezavi z gospodarstvom in politiko.

Ker je politika tako pomembna družbena sfera, smo se v sklopu neformalne pobude Klipinga, spletne postaje Metina lista ter Združenja Manager lotili globjega vpogleda v delež glasu žensk v medijih ob parlamentarni volilni kampanji 2018.

V analizo deleža glasu žensk v volilni kampanji smo zajeli vse medijske objave, ki so vsebovale ključno besedo “volitve” v nacionalnih tiskanih, spletnih in elektronskih medijih z najvišjimi dosegi v obdobju od 1. aprila 2018 do 3. junija 2018 (tisk: Delo, Dnevnik, Finance, Večer, Primorske novice; splet: 24ur.com, rtvslo.si, siol.net; radio: Radio Slovenija 1 in 2; TV: TV Slovenija 1, POP TV, Kanal A, Planet TV).

Ženske so bile citirane v samo 5 % medijskih objav s ključno besedo “volitve”.

Vseh objav, ki smo jih zajeli v analizo, je bilo 1994, ženske so se pojavile le v 344 objavah (17 % delež glasu), v večini objav so se pojavile zgolj z imenom in priimkom. Delež objav, v katerih so bile ženske citirane (torej tistih, v katerih so imele možnost povedati kaj bolj vsebinskega in s tem torej bolje vplivati na mnenja volilk in volilcev), je bil samo 5 %. Podobno velja za TV soočenja, kjer so bile ženske tako po spolu kot po dolžini pojavljanja zastopane le 8 %.

Ženske se v volilni kampanji niso lotevale tradicionalno moških tem.

Tiste ženske, ki so se kot kandidatke pojavljale v medijih (Opomba: V analizi nismo upoštevali medijskih objav, kjer se je kandidatka, ki hkrati opravlja drugo javno funkcijo (npr. ministrice) ali pa ima status znane osebnosti (estradnice, igralke), pojavila prvenstveno v svoji ne-kandidatni vlogi (npr. je kot estradnica komentirala kakšen javni dogodek ali pa je kot ministrica komentirala teme, povezane z delovanjem istega ministrstva) z vsebino, ki presega zgolj navedbo svojega imena in priimka, so praviloma govorile na teme zdravstva, pokojnin, sociale, lokalne politike. Niso se pa lotevale tem, kot so delovna mesta, gospodarstvo, zakonodaja, politična ureditev.

KANDIDATKE Z NAJVEČ VSEBINSKIMI OBJAVAMI

Pričakovano je bila daleč največkrat citirana v medijih Alenka Bratušek (50 objav ali 40 % vseh objav, kjer so bile citirane kandidatke za Državni zbor), sledita Ljudmila Novak s 14 objavami ter Dominika Švarc Pipan z 11 objavami.

V TV soočenjih se je praviloma pojavljala le Alenka Bratušek, od kandidatk, ki niso bile hkrati tudi predsednice stranke, so se v soočenjih pojavile le Ljudmila Novak, Dominika Švarc Pipan in Julijana Bizjak Mlakar.

MEDIJSKA POJAVNOST IN VPLIV NA VOLILNI IZID

Med seznamom kandidatk, ki so se najpogosteje pojavile v medijih, in seznamom izvoljenih poslank, sicer nismo opazili korelacije. Med 15 kandidatkami, ki so se največkrat pojavljale v medijih, sta bili izvoljeni le dve (Ljudmila Novak in Violeta Tomič).

Za boljše razumevanje, kaj prispeva k pozitivnemu volilnemu izidu, bi bilo potrebno poznati tudi druge volilne aktivnosti kandidatov, predvsem neposredno komuniciranje z volilci in aktivnosti na družbenih medijih.

OPAŽANJA

Kvote so lahko učinkovit vzvod za spodbujanje enakomerne udeležbe obeh spolov v političnem odločanju. A dokler ženske ne bodo zavzele aktivnejše vloge v strankah, se angažirale za večjo vidnost (ne samo v tradicionalnih medijih) in si prilastile tudi teme, o katerih večinoma razpravljajo moški, bodo ostale zgolj formalni mehanizem brez pravega učinka na spremembo trenutnega stanja.