Meta PHoDcast 180: dr. Tadej Bevk, krajinski arhitekt

dr. Tadej Bevk
dr. Tadej Bevk

S Tadejem Bevkom o tem, kako ljudje zaznavamo elektrarne na obnovljive vire energije v neki krajini.

#MetaPHoDcast

Meta PHoDcast
Meta PHoDcast

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji so dr. Zarja Muršič, Lucija Ana Vrščaj in Nika Žibrat, njihovi sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak drugi četrtek.

Dr. Tadej Bevk je raziskovalec na Katedri za krajinsko planiranje in oblikovanje na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Doktorat z naslovom Zaznava krajin, preoblikovanih s postavitvijo sončnih elektrarn je končal leta 2020. Že od takrat ga zanima, kako obnovljivi viri energije spreminjajo prostor, v katerem živimo, in kako ljudje to zaznavamo – ali nam je to všeč ali ne.

Tadej je že pred doktoratom študiral krajinsko arhitekturo, nato je dobil priložnost za nadaljevanje študija na mestu mladega raziskovalca, kar ga je tudi spodbudilo h končanju magisterija. V doktorski raziskavi se je posvečal dvema vprašanjema in sicer: ali ljudje spontano opazijo sončne elektrarne v krajini, in če jih opazijo, kakšen odnos imajo do njih, ali so jim všeč ali ne ter zakaj. Iz takšnih izhodišč tudi kot raziskovalec na Oddelku za krajinsko arhitekturo razvija metode in priporočila, kako načrtovati postavitev obnovljivih virov energije tako, da se čim bolj prilegajo krajini.

V njegovih raziskavah v sklopu doktorata so sodelovali prostovoljci in prostovoljke – kot metodo je uporabil sodelovalno fotografijo. Prostovoljke in prostovoljce je peljal na polurni sprehod po krajini, kjer se je na nekaterih delih sprehoda videla sončna elektrarna. Prosil jih je, da med sprehodom posnamejo deset fotografij. Po koncu sprehoda je z njimi izvedel tudi pogovore v fokusnih skupinah.

Ugotovil je, da večina ljudi opazi sončne elektrarne v neki krajini. Pri zaznavanju se pri posameznikih in posameznicah srečujeta dva vidika. Na eni strani sprejemajo sončne elektrarne kot novo tehnologijo za zmanjševanje ogljičnega odtisa, na drugi strani pa je to poseg v prostor, ki ima lahko negativne vplive na kakovost tega prostora, zlasti ko so elektrarne postavljene v krajine s specifičnim, predvsem kmetijskim ali bolj naravnim značajem in se zdi njihova postavitev nenavadna in nevšečna. Kot je videti iz raziskave, ljudje načeloma niso enoznačno proti postavitvi tovrstne tehnologije v neki prostor, temveč na ravni posameznika prepoznavajo tako koristi kot negativne vplive, sprejemanje posega pa je odvisno od razmerja med obema.

Dodatna zanimiva ugotovitev raziskave je spontano izraženo mnenje prostovoljk in prostovoljcev, da je pomembno, kako je ta sončna elektrarna oblikovana. V enem izmed sprehodov je bila sončna elektrarna postavljena med vinogradi in je sledila terasasti postavitvi vinogradov. V pogovoru poudarja, da je prioriteta postavljanje sončnih elektrarn na strehe. Če pa jih že postavljamo na tla, je pomembno, kako je postavitev zasnovana in kako jo sprejemajo v lokalnem okolju.

Govoriva tudi o postavitvi vetrnic na Pohorju in primerih dobrih praks ter priporočil za postavljanje obnovljivih virov energije v prostor.

Tadej priporoča v branje knjigo Ministrstvo za prihodnost, avtorja Kima Stanleya Robinsona. Delo sodi v žanr podnebne fikcije in ponuja vizijo prihodnosti, v kateri se uspešno soočimo s podnebno krizo. Tadej poudarja, da tovrstna literatura omogoča zamišljanje boljše prihodnosti. Na večerjo bi šel z britansko-nepalskim alpinistom Nirmalom Purjo, katerega življenje opisuje film 14 vrhov, 14 Peaks. Ali pa z ameriškim športnim plezalcem Alexom Honnoldom, ki je znan po svojem podvigu prostega plezanja v nacionalnem parku Yosemite, ko je preplezal El Capitan. Tudi to opisuje film, tokrat Free Solo. Tadej je med pripravo doktorata za sprostitev odkril tek. V jutranjem teku je našel mir, kar mu je omogočilo rešiti tudi marsikatero prepreko med delom na disertaciji.

Drugim doktorskim študentom in študentkam priporoča sodelovanje z drugimi in izpostavlja pomembnost obiskovanja tujine ter sodelovanja s kolegi in kolegicami po svetu. Ključno se mu zdi tudi govoriti o raziskovanju z različnimi ljudmi, saj se tako priučiš predstavljati svoje raziskave tudi izven akademskega konteksta. Pri njegovem delu pa mu je veliko pomenilo tudi to, da je lahko svoja znanja prenašal v prakso, tako da je lahko na koncu iz izsledkov raziskav pripravil priporočila in se vključil v pripravo različnih strokovnih podlag za projekte obnovljivih virov energije in prostorskega planiranja.

————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

0 replies on “Meta PHoDcast 180: dr. Tadej Bevk, krajinski arhitekt”