Meta PHoDcast 181: Ada Šadl Praprotnik, matematičarka

Z Ado Šadl Praprotnik o Bézierjevih krivuljah in grafičnem oblikovanju.

#MetaPHoDcast

Meta PHoDcast
Meta PHoDcast

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji so dr. Zarja Muršič, Lucija Ana Vrščaj in Nika Žibrat, njihovi sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak drugi četrtek.

 

Ada Šadl Praprotnik dela doktorat na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Za študij matematike se je odločila, ker ji je bila matematika vedno všeč in je imela tudi odličnega učitelja matematike v srednji šoli. Na dodiplomskem študiju je sicer zaključila študij matematike, na podiplomskem študiju pa se je raje odločila za interdisciplinarni študij računalništva in matematike, saj se ji je zdelo, da ji bo bolj pisan na kožo zaradi boljše implementacije v praksi. Za doktorat se je odločila po čistem naključju.

Ada zdaj raziskuje na področju računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja. Cilj je na enostaven način predstaviti geometrijske objekte, ki se pogosto pojavljajo pri grafičnem oblikovanju s pomočjo računalnika. Primer, s katerim se srečujemo vsak dan, so znaki računalniških pisav. Da vse to deluje, so potrebne matematične krivulje, to so Bézierjeve krivulje in Bézierjeve ploskve. Pierre Bézier je bil francoski inženir, ki je delal pri Renaultu in je oblikoval avtomobilske karoserije. Pravzaprav je metodo odkril tudi Paul de Casteljeau, ki jo je uporabil pri računalniškem oblikovanju avtomobilov pri Citroënu. Bézierjeve krivulje podamo s pomočjo kontrolnih točk (ker z njihovo pomočjo kontroliramo krivuljo), ki jih povežemo v poligonu. Če računalniku povemo točke, točno vemo, kje bo krivulja ležala, hkrati pa s premikanjem točk lahko spreminjamo obliko krivulje. Ploskve in krivulje imajo eno pomanjkljivost in sicer s premikom ene točke lahko vplivamo na celotno krivuljo. Zato so se začeli razvijati zlepki Bézierjevih krivulj in ploskev, ki pa jih še vedno predstavijo kot eno celoto, vendar omogočajo več lokalne kontrole, torej lahko spremenimo samo manjši delček krivulje oziroma ploskve. Vse te pa lahko nadgradimo z uporabo racionalnih krivulj, kjer ima vsaka točka dodaten parameter, na katerega lahko vplivamo, zato dosežemo še večjo fleksibilnost pri oblikovanju. Pri svojem delu uporablja posebne programe za računanje in vizualizacijo.

Ada nam za preganjanje dolgčasa predlaga družabne igre Katan, Cascadia, Kingdom Builder ter Pandemic in miniseriji The Queen’s Gambit in Unorthodox. Predlaga nam še nekaj knjig in sicer Znanost Mirnega Življenja (David Zupančič) in Izvor (Dan Brown). Za aktualizacijo doktorskega študija predlaga prilagoditev predmetov, ki si jih mora na doktorskem študiju izbrati doktorand, saj si je zdaj velikokrat primoran izbrati nekaj, kar ni povezano z njegovo doktorsko temo.

Kot »highlight« doktorskega študija izpostavi svoje krasne sodelavce in odličnega mentorja, saj se med njimi odlično počuti. Svetuje nam tudi, da stvar, ki nam predstavlja stres, malce pustimo na strani in se vrnemo k reševanju tega s trezno glavo. Za konec še nasvet vsem bodočim doktorandom: »It gets better.«

————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

0 replies on “Meta PHoDcast 181: Ada Šadl Praprotnik, matematičarka”