Meta PHoDcast 56: Karierni plan

Foto: Radojko Jačimović

V Meta PHoDcast se pogovarjamo s študentkami in študenti pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Kaj pa se zgodi, ko v rokah držiš papir, da si doktor oz. doktorica znanosti? 

Pogosto ne gre vse po načrtu, ki smo si ga zastavili ob začetku doktorata, ampak je treba biti odprt za nove priložnosti in izzive. O tem smo se pogovarjali s štirimi mladimi doktoricami in enim mladim doktorjem znanosti s področja naravoslovja in tehnike. 

#MetaPHoDcast

Subscribe to

Meta PHoDcast

Or subscribe with your favorite app by using the address below

 

Po zgledu dogodka Karierne poti mladih znanstvenikov in znanstvenic doma in v tujini (51. Meta PHODcast), sta Društvo Mlada akademija in Študentski svet MPŠ v okviru 9. konference IPSSC, v četrtek, 20. aprila 2017, organizirala okroglo mizo Karierni plan, na kateri sva se dr. Ana Slavec (Mlada Akademija in Metina lista) in dr. Tomaž Rijavec (Odsek za znanosti o okolju IJS) pogovarjala s petimi gosti (po abecedi):

  • Dr. Ana Gantar (Odsek za nanostrukturne materiale IJS), ki je bila gostja 16. epizode Meta PHoDcast, je na MPŠ doktorirala iz nanoznanosti in nanotehnologije. V disertaciji se je ukvarjala z razvojem bioaktivnih materialov za celične nosilce, na podlagi česar sedaj razvija podjetniško idejo in je v fazi ustanavljanja zagonskega podjetja (spin-off).
  • Dr. Urška Kristan (Lek d.d.) je na MPŠ doktorirala iz ekotehnologije. Bila je mlada raziskovalka na Odseku za znanosti in okolju IJS, kjer se je ukvarjala s selenovimi spojinami, nekaj mesecev pa je gostovala tudi na Danskem, po doktoratu pa je s prehodom na Lek povsem zamenjala področje raziskovanja.
  • Dr. Matic Lozinšek (Odsek za anorgansko kemijo IJS) je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL doktoriral na temo sinteze karakterizacije spojin šibko koordinirajočih fluoroanionov. Po doktoratu se je v okviru Marie Curie štipendije dve leti izpopolnjeval na Univerzi McMaster v Kanadi, sedaj pa projekt zaključuje v Sloveniji, na odseku, kjer je bil mladi raziskovalec.
  • Dr. Eva Menart (Narodni muzej Slovenije) je na University College London, kamor se je preselila s svojim mentorjem, doktorirala iz dediščinske znanosti. Po vrnitvi v Slovenijo je nekaj let delala na Kemijskem inštitutu, pred nekaj meseci pa se ji je ponudila priložnost na Oddelku za konserviranje in restavriranje kulturne dediščine NMS, kjer je zadolžena za naravoslovne raziskave muzejskih predmetov.
  • Dr. Tea Romih (Seyens d.o.o.) je na Fakulteti za elektrotehniko UL doktorirala iz nanoznanosti in sicer na temo raztapljanja nanodelcev v prebavilu modelnega organizma, pri čemer je raziskovalno delo s področja toksikologije opravljala na več različnih institucijah. Kariero nadaljuje kot znanstvena svetovalka v malem podjetju, ki nudi storitve na temo vizualne komunikacije znanosti.

Nekaj misli gostov na okrogli mizi:

dr. Ana Gantar, nanoznanstvenica in nanotehnologinja
dr. Ana Gantar

Mislim, da moraš imeti zelo dober načrt in vizijo, kako in kaj naprej, še zmeraj pa moraš ostati zelo fleksibilen, ker ti včasih življenje pripelje nasproti pripelje nekaj, kar nisi pričakoval in moraš skočiti in zgrabiti z vsemi štirimi.

Dr. Urška Kristan

Kamorkoli se preseliš, se začneš učiti od začetka. Vedno si učenec, ampak meni je v bistvu to tisto najlepše. Vse izkušnje, ki jih pridobivaš, ti pomagajo, da odraščaš in razvijaš ideje, kako se vidiš v prihodnosti, odpirajo se ti različne možnosti.

Dr. Matic Lozinšek
Dr. Matic Lozinšek

V Sloveniji ni jasne perspektive, predvsem če želiš prinesti novo znanje. Zakaj navsezadnje hodimo v tujino? Zato, da se tam nekaj naučimo, potem pa doma spet delamo isto, kot smo prej delali? Verjetno ne. Če delate na temi, s katero se tu ne ukvarja noben starejši raziskovalec, vas nihče ne vzame pod okrilje in ne morete pridobiti financiranja. Zato imamo tak beg možganov.

Dr. Eva Menart
Dr. Eva Menart

Kot doktor znanosti ne moreš računati na točno določeno institucijo in pozicijo. Že v času nastajanja doktorata moraš vlagati v to, kar ti prinese reference za naprej. Če so sodelujoči partnerji zelo zadovoljni s tvojim delom, to lahko zelo vpliva na tvojo kariero.

Dr. Tea Romih

Večina razpisov ima možnost “career restart”. Tudi če greš iz znanosti, imaš potem opcijo, da se vrneš nazaj. Tudi izkušnje, ki si jih pridobiš, lahko potem vključiš na druge načine. Najpomembnejše je, da si miselno fleksibilen.

V okviru pogovora so bile omenjene tudi Marie Curie štipendije, ki bodo tema naslednjega dogodka, ki ga organizira Mlada akademija. Dr. Tea Romih se bo v torek, 16. maja, ob 18. uri, v Pritličju pogovarjala še s petimi preteklimi prijavitelji MSCA. Več informacij o dogodku in obrazec za registracijo najdete na spletni strani.

 

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Več od Dr. Ana Slavec

Meta PHoDcast 42: Tina Peternel, geologinja

Z geologinjo Tino Peternel o proučevanju plazov. #MetaPHoDcast   TINA PETERNEL je mlada raziskovalka...
Beri dalje