Meta PHoDcast 80: Urška Slapšak, biokemičarka

Foto: Danijel Novaković, STA.

Z Urško Slapšak o strukturah bioloških makromolekul, NMR-ju in izzivih mladih v znanosti in akademiji.

#MetaPHoDcast

Subscribe to

Meta PHoDcast

Or subscribe with your favorite app by using the address below

Urška Slapšak je doktorska študentka kemijskih znanosti na Nacionalnem centru za NMR spektroskopijo visoke resolucije, ki spada pod okrilje Kemijskega Inštituta. Temo njenega raziskovanja lahko povzamemo z naslovom njenega skorajšnjega doktorata: “Študija
prostorskih struktur, dinamike in interakcij prionskih proteinov z jedrsko magnetno resonanco”. Svoje delo opravlja pod mentorstvom prof. dr. Janeza Plavca.

Urška raziskuje interakcije prionskih proteinov z drugim molekulami pri človeku in karakterizira strukturo prionskega protein srnjadi (bolezen kroničnega hiranja). Medtem ko pri ljudeh poleg prionskih poznamo še nevrodegenerativne bolezni, kot so npr. Alzheimerjeva, Parkinsonova in Huntingtonova bolezen. Širši javnosti pa je verjetno najbolj poznana prionska bolezen norih krav. Vse so povezane s strukturnimi spremembami celičnih proteinov v napačno zvito obliko, ki je za celice toksična. Z boljšim poznavanjem struktur proteinov vpletenih v nevrodegenerativne bolezni, se povečuje razumevanje njihovega nastanka, verjetnost za hitrejšo detekcijo in odkrivanje potencialnih zdravil. Pri svojem delu se opira na jedrsko magnetno resonanco (NMR – nuclear magnetic resonance). Z NMR lahko posredno zaznavamo lastnosti molekul (metoda sloni na vzbujanju protonov in drugih magnetno aktivnih jeder).

Prostovoljstvo vzame dobršen del Urškinega časa, saj je predsednica Doma podiplomcev Ljubljana in društva Mlada Akademija (Twitter, Facebook), društva doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere. Veliko ji pomeni, da lahko skozi svoje aktivnosti pri društvu Mlada Akademija vpliva na soustvarjanje v visokošolski in raziskovalne dejavnosti.

Urška svetuje vsem bodočim doktorskim študentom naj premislijo pri sebi, ali so pripravljeni svojemu doktoratu posvetiti vsaj 3 leta svojega življenja. Poleg tega naj dobro raziščejo, kakšen je bodoči delovni mentor, sodelavci, način dela itd., da se lahko čimbolj informirano odločijo o tem, kako bodo preživeli naslednjih nekaj let, ki bodo pomembno vplivala na razvoj njihove kariere.

Marsikdo, ki ima med doktorskim udejstvovanjem slabo izkušnjo, se o tem ne želi pogovarjati.

Pomembno je, da se analitično in proaktivno lotimo razmišljanja o realnih problemih in pozitivnih lastnostih doktorskega študija ter njihovega vpliva na kakovost življenja posameznika. To je še posebej pomembno za študente, ko si izbirajo raziskovalno področje, delovno skupino in mentorja. V kolikor se odločijo za vstop v akademski svet, naj ne pozabijo nase in druge plati v življenju, kot so druženje in hobiji.

Priporočila bi nam roman preminulega slovenskega alpinista Nejca Zaplotnika, Pot. Urška tudi sama rada hodi v gore, za katere pravi, da so njen antibiotik. Na večerjo bi povabila slovenskega alpinista in gorskega reševalca Marka Prezlja, saj, kot pravi, potrebuješ za alpinizem zanos in strast do gora, hkrati pa moraš ostati stvaren in previden, če želiš priti do svojega cilja, kar se povezuje tudi z njenim udejstvovanjem v raziskovalno-visokošolski sferi.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.